Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po 2. točki 202. člena zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT.
Vprašanja obsojenčeve vloge pri poslovanju z oškodovanci, vprašanje njegovega naklepa, vprašanje, ali so bili oškodovanci zavedeni in v zmoti, so vprašanja, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje, kar pa z izrednim preizkusom pravnomočne odločbe ni moč izpodbijati.
Tožena stranka je odločila o pritožbi tožnika, v kateri ni jasno navedel odločbe, ki jo izpodbija. Eno od treh na prvi stopnji izdanih odločb je tožena stranka odpravila po nadzorstveni pravici brez navedbe razlogov. Ene od treh odločb, ki jih je tožena stranka odpravila, ni v upravnih spisih. Ker gre za kršitve 68., 2. odstavka 208. člena v zvezi s 1. odstavkom 245. člena in 1. odst. 263. člena ZUP, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS11111
ZDen člen 3, 3-5, 19, 20, 22, 27.ZUP člen 209, 209/2. ZUS člen 42, 42/2.
kmetijsko zemljišče v funkcionalnih kompleksih - pravna podlaga za vrnitev - napačna uporaba materialnega predpisa
Glede na določbo 2. odstavka 19. člena ZDen se za vračanje kmetijskih zemljišč iz funkcionalnih kompleksov uporabljajo določbe 27. člena ZDen in ne 1. odstavka 22. člena v povezavi z 20. členom ZDen.
Ker je dal špediter izjavo, da bo plačal vse uvozne dajatve, če blago ne bo prispelo k prevzemni carinarnici, je carina imela podlago, da je špediterja obremenila s carinskimi dajatvami.
Po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Ur. l. SRS št. 5/90) z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče odločbe organa 2. stopnje izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Napaka v dnevu rojstva (14. namesto 19.) in imenu Janez (namesto Ivan), je po mnenju sodišča šteti za formalno pomanjkljivost liste kandidatov, zato je volilna komisija pred ......... kandidatne liste dolžna predlagatelja liste pozvati, da se napaka v določenem roku odpravi (56/2 člen zakona o volitvah v Državni zbor).
revizija - dovoljenost revizije - tožba na izpraznitev hišniškega stanovanja - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev
Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica po prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 35/82 in 14/84), saj je na hišniškem stanovanju obstajala le pravica do začasne uporabe, gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožeča stranka v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije. Ker tožeča stranka tega ni storila, stranki nimata pravice do revizije in je moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (393. čl. ZPP).
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahteve na denacionalizacijo
člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu
sodna pristojnost - spor o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
Sodišče v primeru, ko mu upravni organ odstopi v pristojno poslovanje zahtevo za denacionalizacijo, ne sme s sklepom ugotavljati svoje pristojnosti in zahteve zavreči. Po 160. členu Ustave Republike Slovenije rešuje spore o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi Ustavno sodišče.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Otroci imajo pravico do takšnega premoženjskega standarda, kakršnega imajo njihovi starši. Starši z boljšimi premoženjskimi razmerami so zato dolžni prispevati toliko ali več, kot znašajo osnovne otrokove potrebe, starši s slabimi premoženjskimi razmerami, pa sorazmerno manj. Sodišča so zato dolžna v vsakem primeru posebej upoštevati tako potrebe otrok kot zmožnosti staršev in v skladu z njimi določiti ustrezno preživnino. Zato je pavšalna primerjava med zneski prisojenih preživnin brez vsakršne teže.
ugotavljanje očetovstva - tožba na ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - sosporništvo - nujno sosporništvo - enotno sosporništvo
Dediči pok. domnevnega očeta so enotni sosporniki, vendar ne nujni. Za nujne sospornike je mogoče proglasiti le tiste skupnosti oseb, katerih krog je glede na njihovo medsebojno razmerje točno določen in znan (v določenih premoženjskih sporih proti solastnikom, skupnim lastnikom, v statusnih sporih med očetom, materjo in/ali otrokom oz. zakoncema itd.).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo pretrpijo drugi
Da je zavarovanec prvotožene stranke V.U. vsaj soprispeval k temu, da je do nastanka škode prišlo, zatrjuje tudi prvotožena stranka. Če pa so k nastanku škode prispevali tudi drugi vozniki v prometni nesreči udeleženih motornih vozil (razen vozila, ki ga je upravljal R., kar pa sploh ni sporno, da ta voznik ni bil kriv, pa je bilo v postopku tudi ugotovljeno), je za škodo, ki jo je utrpel voznik R. podana soodgovornost vseh krivih imetnikov motornih vozil in sicer po načelu solidarnosti (206. člen ZOR), kar pomeni, da stopnja krivde posameznega imetnika motornega vozila v razmerju do nekrivega voznika R. ni odločilna. Odločilna pa bo pri morebitni notranji porazdelitvi škode med tistimi, ki so kot morebitni sopovzročitelji škode solidarno odgovorni.
Za škodo, ki so jo utrpeli ostali tožniki, pa je podana, tako kot sta ugotovili in materialnopravno pravilno odločili tudi obe nižji sodišči, solidarna odgovornost obeh toženih strank na podlagi 4. odstavka 178. člena ZOR. Vsi navedeni tožniki so tretje osebe, katerim je škoda nastala v nesreči, ki so jo povzročila premikajoča se motorna vozila. Za tako nastalo škodo pa odgovarjajo imetniki motornih vozil po načelu solidarne odgovornosti vsakega izmed udeležencev. Revizijske trditve drugotožene stranke, da za škodo, ki sta jo utrpela tožnik in mladoletna K.Š. ne more biti odškodninsko odgovorna zato, ker N.Š., ki je v prometni nesreči umrla, ni bila na službeni vožnji ampak je bila v osebnem avtomobilu, ki je last drugotožene stranke le slučajna potnica, zato niso pravno odločilne, zaradi česar revizijsko sodišče na te trditve ne odgovarja (1. odstavek 375. člena v zvezi s 399. členom ZPP).
1. Nasprotni stranki je bila šele v pritožbenem postopku dana možnost ugovora, da pogoji za priznanje tuje sodne odločbe niso izpolnjeni iz razlogov, ki so določeni v 88. členu zakona o ureditvi kolizije. Ker se je ta ugovor pojavil šele v pritožbenem postopku, ga sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati, zaradi česar so ostala dejstva, ki se nanašajo na v pritožbi zatrjevano nevročitev kakršnegakoli pisanja tujega sodišča nasprotni stranki, nepopolno ugotovljena.
2. Morebitna izključna pristojnost slovenskega sodišča (za tako pristojnost pa vsaj po dosedanjih podatkih spisa v obravnavanem primeru ne gre) ne more biti ovira za obravnavanje zadeve pred avstrijskim sodiščem, lahko pa je taka pristojnost (če bi res obstajala) ovira za priznanje tuje sodne odločbe v Republiki Sloveniji (1. odstavek 89. člena ZUKZ).
vrnitev nepremičnine (stanovanja, poslovni prostori, zemljišča) - vpliv povečane vrednosti stanovanja na način vračanja - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sporno stanovanje predstavlja sestavni del podržavljene nepremičnine in čeprav se je zaradi tega vrednost nacionalizirane nepremičnine povečala, to lahko vpliva na način vračanja, ni pa mogoče ločeno obravnavati take stanovanjske enote.