ZDen člen 16, 16/3, 51.ZLPP člen 3, 12.ZZad člen 74, 75, 81.ZUP člen 209, 209/2.
poslovni prostori - zadruga kot denacionalizacijski zavezanec - lastninsko preoblikovanje - začasna odredba - kršitev materialnega zakona - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi zadruga, ki je pridobila podržavljeno premoženje z odplačnim poslom, je denacionalizacijski zavezanec. Lastninsko preoblikovanje zadrug je urejeno s posebnim predpisom - zakonom o zadrugah.
Začasne odredbe o prepovedi lastninskega preoblikovanja zadruge ni mogoče izdati samo na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne da bi bilo ugotovljeno, ali je zadruga svojo organiziranost že uskladila z zakonom o zadrugah.
ZUS (1977) člen 30, 30/1-2, 67.URS člen 157, 157/2.
kršitev ustavnih pravic v sodnem postopku - sodno varstvo v sodnem postopku (ne v upravnem sporu)
Sodno varstvo ustavnih pravic, ki naj bi bile kršene v sodnem postopku, je zagotovljeno v tem sodnem postopku. V takem primeru ni mogoče zahtevati še varstva ustavnih pravic v upravnem sporu na podlagi določbe 2. odstavka 157. člena ustave Republike Slovenije.
sodna pristojnost - spor o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - pravni posel kot podlaga odločbi državnega organa
I. V primeru, ko upravni organ zaradi nepristojnosti zadevo odstopi v reševanje sodišču, to pa prav tako ugotovi, da ni pristojno, nastopi spor o pristojnosti. Spor o pristojnosti pa na podlagi 8. alinee 1. odstavka 160. člena ustave RS rešuje ustavno sodišče. Postopek zanj ureja zakon o ustavnem sodišču (Ur.l. RS, št. 15/94). V 2. odstavku 61. člena je določeno, da zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni da zanjo ni pristojen. II. ZDen zajema poleg primerov, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno last samo pravni posel, tudi primere, ko je bil pravni naslov za to sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel. Veljavni pravni posel pa je tisti posel, ki ima vse elemente pogodbe po pravilih obligacijskega prava. Zemljiškoknjižna klavzula ni pogoj za veljavnost kupne pogodbe, vpis v zemljiško knjigo pa tudi ne konstitutiven za pridobitev družbenolastninskih upravičenj.
spor o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pritrditi je treba reviziji, da sodišče v primeru, ko mu upravni organ (ki ugotavlja, da ni pristojen za odločanje) odstopi v pristojno poslovanje zahtevo za denacionalizacijo, ne sme s sklepom ugotavljati svoje nepristojnosti in zahteve zavreči. Po 160.čl. Ustave Republike Slovenije rešuje spore o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi ustavno sodišče. V 2.odst. 61.čl. Zakona o ustavnem sodišču je določeno, da v primeru, ko več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen. Glede na omenjene predpise v tem primeru ni bilo podlage za odločitev po 2.odst. 16.čl. Zakona o pravdnem postopku.
lokacijsko dovoljenje - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - pogodba investitorja z etažniki kot dokaz o razpolaganju s podstrešjem - kršitev pravil postopka
Razpolagalno pravico za preureditev podstrešnih prostorov v stanovanjski hiši, ki je v etažni lastnini, lahko investitor dokazuje le s pogodbo, ki jo sklene z etažnimi lastniki.
Upravni akt je po tem zakonu akt, s katerim državni organ oziroma drugi nosilec javnih pooblastil v izvrševanju teh pooblastil odloča o kakšni pravici ali obveznosti nekega posameznika ali organizacije v kakšni upravni stvari. Izdaja soglasja k zamenjavi stanovanj v Republiki Sloveniji ni urejena kot upravna stvar niti po zakonu o stanovanjskih razmerjih, niti po stanovanjskem zakonu. Akta o izdaji soglasja ni mogoče šteti za upravni akt.
povrnitev gmotne škode - odškodnina v obliki rente - invalidska upokojitev - vzročna zveza - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožnik v reviziji povsem pavšalno ugovarja prenizki odškodnini za posamezne odškodninske postavke. Posebej omenja le škodo zaradi njegove invalidske upokojitve, pri kateri naj bi bil prispevek tožene stranke prenizko ocenjen. Poudarja, da je bil upokojen le zaradi posledic prometne nezgode. Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so oprte na mnenje izvedenca medicinske stroke, da je tožnikova poškodba iz leta 1983 le v deležu 20 % vplivala na njegovo upokojitev, je odločitev sodišč glede rente in povračila izgube osebnih prejemkov materialnopravno pravilna. Tudi višina posameznih postavk negmotne škode je v skladu z določbami 200. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih.
gozdovi - vpliv novih gozdnih poti na povečano vrednost vrnjenih gozdov - vpliv ustavne odločbe na rešitev konkretnega upravnega spora
Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U I 72/92 z dne 23.6.1993 (Uradni list RS, št. 42/93) je tudi pri denacionalizaciji gozdov potrebno uporabiti 25. člen ZDen, in ugotoviti, ali se je zaradi izgradnje gozdne poti povečala vrednost vračanih gozdnih parcel. Vrednost podržavljenih oz. vračanih gozdnih parcel je treba ugotavljati skladno s 44. členom ZDen.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Zakonec, ki s tožbo uveljavlja delež na skupnem premoženju, ni dolžan s tožbo zajeti vsega premoženja. Vendar to dejstvo ne odvezuje sodišča, da pri ugotavljanju deleža na posamezni stvari skupnega premoženja (ki je predmet konkretne tožbe), upošteva vse ostalo premoženje.
dolžnost preživljanja otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Za odločanje o zahtevku za znižanje preživnine so odločilne okoliščine, ki so obstajale ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji. Ob oceni vseh spremenjenih okoliščin, sta sodišči pravilno upoštevali, da je tožnik zaposlitev v Italiji sam zapustil, da je mlad in sposoben za delo ter da ni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Sodišči prve in druge stopnje sta pri tem pravilno poudarili, da so starši dolžni poskrbeti za otrokovo preživljanje in da zato poslabšanje njihovega premoženjskega stanja, ki so ga sami povzročili, ne more vplivati na odmero spremenjene preživnine.
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.ZPSN člen 4.UZITUL člen 4, 4/1.
priznanje tuje sodne odločbe
Tuji sodni odločbi, katerih priznanje se zahteva v Republiki Sloveniji, sta tedaj svojo teritorialno učinkovitost sami omejili na "prodajno mrežo Jugoslavije", zaradi česar na območju Republike Slovenije, kot samostojne in neodvisne države, sploh ne moreta imeti nobenih pravnih učinkov. Za priznanje veljavnosti, pravnomočnosti in učinkovitosti tujih sodnih odločb izven meja Republike Slovenije, ki so določene v II. členu Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I, pa slovenska sodišča tudi niso pristojna.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje nagradnih kartic na določenih krajih do pridobitve dovoljenja
Pri ugotavljanju, ali gre za nagradno igro ali igro na srečo, za katero je po 9. in 10. členu zakona o igrah na srečo potrebno za prodajo kartic dobiti posebno dovoljenje pristojnega upravnega organa za finance, ni pomembno ime igre, ampak njena vsebina, kar pomeni, da izid igre ni odvisen od znanja ali spretnosti udeležencev, ampak od naključja, torej če bodo izžrebani.
lokacijsko dovoljenje - soglasje vseh solastnikov skupnih prostorov kot dokaz o razpolaganju s temi prostori za njihovo prenovo
V postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja, ko se z njim v večstanovanjski hiši posega tudi v skupne prostore (prenova, preureditev in podobno), mora investitor predložiti tudi dokaz, da s tem soglašajo vsi solastniki teh prostorov.
nepremičnine, obremenjene s stvarnimi pravicami - denacionalizacijski upravičenec (bivši lastnik)
Denacionalizacijski upravičenec po 67. členu ZDen je lahko le bivši lastnik podržavljenih nepremičnin, ne pa tudi imetnik stvarnih pravic na tej nepremičnini pred njenim podržavljenjem. Da pa stvarne pravice, vpisane v "C" list zemljiške knjige pred podržavljenjem, ne bi bile z denacionalizacijo kakorkoli prizadete, je prav, da se vrnjene nepremičnine ponovno vpišejo v isti vložek in z istimi stvarnimi pravicami kot so bile obremenjene in vpisane pred podržavljenjem.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživnina za zakonca
Zakonec, ki je preskrbljen, ne more od drugega zakonca uveljavljati preživnine, četudi brez svoje krivde ni zaposlen ali je nesposoben za delo. Dejstvo, da ima tožnica na podlagi izročilne pogodbe zagotovljeno preskrbo pri hčerki, pomeni, da ni brez sredstev za življenje.