• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 11
  • >
  • >>
  • 181.
    UPRS Sodba I U 455/2017-49
    6.2.2018
    UP00010169
    ZDen člen 16, 51, 66, 72. ZUP člen 220, 279, 279/1, 279/1-3.
    denacionalizacija - vračilo podržavljenega premoženja - dopolnilna odločba - delna odločba o denacionalizaciji - ničnost upravne odločbe
    Z izdajo dopolnilne odločbe se ne more in ne sme reševati (morebitna) napačna odločitev o načinu vračila podržavljenega premoženja.

    Če delna odločba zaradi izostanka navedbe zavezanca za vrnitev v posest ni izvršljiva, to predstavlja ničnostni razlog po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
  • 182.
    UPRS Sodba I U 381/2017-18
    6.2.2018
    UP00010523
    ZPNačrt člen 79, 80, 82, 82/1. Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 12, 12/1, 12/2.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vodovodno omrežje
    Ker v letu 2000 na obravnavanem obračunskem območju javni vodovod še ni bil zgrajen (to dejstvo med strankama tudi ni sporno), je bila odmera komunalnega prispevka tožnici po odločbi z dne 8. 5. 2000 v delu, ki se je nanašal na vodovod, nezakonita, kar pa še ne pomeni, da toženka tega ni dolžna upoštevati pri sedanji odmeri komunalnega prispevka za javno vodovodno omrežje. Ker je tožnica komunalni prispevek (tudi) za vodovod nedvomno plačala, to posledično pomeni, da je tožnica s tem svoja sredstva (v višini, izhajajoč pri tem iz odločbe z dne 8. 5. 2000) že namenila gradnji iste infrastrukture, za katero ji je sedaj odmerjen komunalni prispevek z izpodbijano odločbo. Povedano drugače: sredstva, plačana po odločbi z dne 8. 5. 2000, so dejansko vlaganja v isto komunalno opremo, plačana s strani tožnice, in jih je zato treba pri tej odmeri upoštevati.
  • 183.
    UPRS Sodba I U 436/2017-10
    6.2.2018
    UP00010535
    ZPNačrt člen 79, 79/7, 80. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 2/2.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - priključitev na komunalno opremo
    Dejanska podlaga za odmero komunalnega prispevka po sedmem odstavku 79. člena ZPNačrt je le izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. Na podlagi 2. točke 2. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka pomeni "izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo" gradnjo tiste vrste komunalne opreme, na katero dotlej lastnik ni mogel priključiti objekta oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Iz obravnavane zadeve pa navedeno ne izhaja in je, kot izhaja iz navedb v tožbi (drugače tudi ni navedeno v odločbah), kljub pridobljenemu soglasju Javnega podjetja A., dejanska situacija v zvezi s komunalno opremo enaka kot pred pridobljenim soglasjem.
  • 184.
    UPRS Sodba I U 565/2017-21
    6.2.2018
    UP00010085
    ZBPP člen 30, 30/6.
    brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - nagrada za narok

    V tretjem odstavku tar. št. 4102 ZOdvT je določeno, da v predhodnem postopku in na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. To pomeni, da nagrada po tej tarifni številki nastane le enkrat, če se na primer odvetnik v predhodnem postopku udeleži treh preiskovalnih in drugih uradnih dejanj izven glavne obravnave. Iz prilog upravnega spisa izhaja, da v konkretnem primeru glavna obravnavna ni bila opravljena, ampak je bil opravljen predobravnavni narok in narok izrek kazenske sankcije. Glede na navedeno, se sodišče strinja s toženo stranko, da predobravnavnega naroka in naroka za izrek kazenske sankcije ni mogoče enačiti z glavno obravnavno.

  • 185.
    UPRS Sodba I U 2561/2017-27
    6.2.2018
    UP00013937
    ZDavP-2 člen 31, 74, 74/3, 74/4.
    davek od dohodkov pravnih oseb - razpolaganje s poslovnim deležem - vodenje poslovnih knjig - simuliran (navidezni) pravni posel
    Davčni organ in toženka glede navideznosti poslov (kot enega od materialnopravnih razlogov) ne podata konkretnih razlogov, ki bi jih sodišče glede na konkretne tožbene ugovore, kjer tožnik zatrjuje, da so pogodbe veljavno sklenjene in da je bila to resnično volja pogodbenih strank, moglo preizkusiti. Davčni organ ne pojasni, katera dejstva glede navideznosti poslov so relevantna ter jih ne poveže v smiselno celoto, iz katere bi izhajal zaključek o navideznosti predmetnih pogodb (po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2), ki se pri obdavčitvi ne upoštevajo. Glede navideznosti predmetnih pogodb sodišče ne more preizkusiti dokazne ocene davčnega organa glede ekonomske vsebine poslov, na podlagi katerih dejstev in okoliščin, naj bi stranki predmetnih pogodb ne imeli resnega namena prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina predmetnih pravnih poslov in da je bil njun namen zgolj zunanjemu svetu prikazati, da med njima učinkujeta predmetni pogodbi s tako vsebino, ki pa v njunem medsebojnem odnosu takšnega učinka predmetnih pogodb nista želeli. Davčni organ ni pojasnil vseh elementov za kvalifikacijo zlorabe predmetnih pogodb po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in se na tej pravni podlagi izpodbijane odločitve ne da preizkusiti. Davčni organ ni pojasnil kakšna davčna obveznost bi nastala ob upoštevanju razmerjih, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov, kolikor gre za zlorabo drugih predpisov (četrti odstavek 74. člen ZDavP-2).
  • 186.
    UPRS Sodba I U 389/2017-16
    6.2.2018
    UP00014647
    ZPNačrt člen 74, 74/11, 79, 79/1, 79/7, 80. Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 6, 10, 12, 12/1. Zakon o varstvu okolja člen 149.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - odmera komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta - oprostitev plačila komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - priključitev na novo zgrajeno komunalno opremo
    Toženka ni ugotavljala dejstev o tem, kaj je oprostitev dejansko zajemala, temveč je o obsegu oprostitve zgolj sklepala iz okoliščine, da javnega vodovoda ni bilo. Sodišče meni, da je takšen zaključek preuranjen. Iz enotnega gradbenega dovoljenja namreč izhaja, da je bilo objekt mogoče priključiti na javno električno omrežje tako, da je oprostitev očitno lahko zajemala tudi omrežje, ki je že bilo. Potrebno je torej upoštevati vsebino sklepa sveta občine, če ta ne omenja izrecno vrste komunalne opreme, pa izhajati iz razloga, zaradi katerega je svet Občine Trebnje objekt oziroma investitorico oprostil plačila komunalnega prispevka.
  • 187.
    UPRS Sodba I U 2394/2017-16
    6.2.2018
    UP00012402
    ZVDZ člen 34, 35. ZSS člen 1a, 71, 74.
    okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodniška funkcija - sodniška služba - prenehanje - mirovanje funkcije
    Iz zakonodajnega gradiva je razvidno, da veljavni ZVDZ do tedaj predčasnega prenehanja funkcije v DVK sploh ni urejal in da se je torej s spremembo šele vzpostavila „jasna zakonska ureditev tega vprašanja“. Vzpostavila pa se je po navedbah v gradivu tako, da so omenjeni funkcionarji razrešeni, „če to sami zahtevajo ali če ne izpolnjujejo več formalnih pogojev za imenovanje na to funkcijo“. V obrazložitvi k 35. členu je poleg tega navedeno samo, da se med razrešitvene razloge „dodajajo razlogi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje v volilno komisijo“. Pogoj za imenovanje predsednika okrajne volilne komisije pa je po določbah 34. člena ZVDZ status sodnika, kar pomeni, da ne vzdrži trditev DVK, po kateri naj bi s spremembo ZVDZ-C zakonodajalec imel specifičen namen omejiti izvajanje predsedniške funkcije v volilnih komisijah na sodnika, ki dejansko opravljajo sodniško službo, oziroma to vsaj iz zakonodajnega gradiva ne izhaja. S tem, ko se je upoštevalo dodelitev tožnice (kot vodje in s tem kot sodnice (!) na A. kot razlog za njeno razrešitev s položaja predsednice okrajne volilne komisije, zakon ni bil uporabljen pravilno.
  • 188.
    UPRS Sodba I U 1784/2017-9
    6.2.2018
    UP00010090
    ZBPP člen 30, 30/6. ZUS-1 člen 65, 65/1.
    brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - odločanje v sporu polne jurisdikcije
    Tožnik je s tožbo sodišču predlagal, da se mu poleg že priznanih stroškov in nagrade dodatno prizna še znesek 53,56 EUR. Sodišče je zato izpodbijani sklep presojalo le v izpodbijanem delu, v katerem je tako tožnik uspel. Sodišče je v zadevi meritorno odločilo v sporu polne jurisdikcije, v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
  • 189.
    UPRS Sklep I U 144/2017-17
    6.2.2018
    UP00010533
    ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-2.
    komunalni prispevek - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
    V obravnavanem upravnem sporu je sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev odločitev procesne narave, in s tem sklepom ni bilo odločeno o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.

    Izpodbijana odločba o odmeri komunalnega prispevka z dne 3. 11. 2016 v času vložitve tožbe, z dne 24. 11. 2017, še ni bila dokončna (tožnika sama navajata, da je odločitev v pritožbenem postopku). Torej, ker ni bila dokončna, sta tožnika zoper to odločbo vložila tožbo preuranjeno.
  • 190.
    UPRS Sodba I U 2633/2017-9
    6.2.2018
    UP00010469
    ZDavP-2 člen 267. ZDoh-2 člen 32.
    dohodnina - odmera dohodnine - darila - prodaja premoženja
    Prejeta darila in dohodki iz 32. člena ZDoh-2 se ne upoštevajo pri odmeri dohodnine z izpodbijano odločbo. V obrazložitvi pritožbeni organ z navajanjem zakonske podlage in načina obdavčitve daril ter (obdavčenih) dohodkov iz 32. člena ZDoh-2 zgolj pojasnjuje oziroma navaja razloge, iz katerih že omenjenih dohodkov ni bilo mogoče upoštevati pri izdaji izpodbijane odločbe.
  • 191.
    UPRS Sodba I U 524/2017-9
    6.2.2018
    UP00011834
    ZDoh-2 člen 105. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
    akontacija dohodnine - predmet obdavčitve - drug dohodek
    Za odločitev v konkretni zadevi je relevantno zlasti dejstvo, da tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal, da je predmetna finančna sredstva, ki jih je od tožnice prejel „za razvoj novih tujih trgov, ki jih bo za posojilodajalca (tožnico) opravil posojilojemalec (A.A.)“, kot to izhaja iz 1. člena posojilne pogodbe št. 019-OSTR dejansko porabil v zvezi z opravljanjem tožničine poslovne dejavnosti na tujih trgih, torej za poslovni namen tožnice, naveden v 1. členu posojilne pogodbe št. 019-OSTR.
  • 192.
    UPRS Sodba I U 245/2018-4
    5.2.2018
    UP00011831
    ZMZ-1 člen 20, 52, 61.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - družinske in zasebne težave
    Tožena stranka je na podlagi tožnikovih izjav pravilno ugotovila, da je za zavrnitev tožnikove prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji podan razlog po 1. alineji 52. člena ZMZ-1. Razlogi, s katerimi je tožnik utemeljil svojo prošnjo za mednarodno zaščito, namreč niso takšni, da bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik je v svoji vlogi navedel, da je zapustil Maroko zaradi družinskih težav, ki so se začele leta 2014. Pri opisanih dogodkih gre za družinske razmere, le-te pa niso razlog za priznanje mednarodne zaščite. Institut priznanja mednarodne zaščite ni namenjen reševanju družinskih stisk, ampak izključno težavam, ki so jih prosilci imeli v svoji državi zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini.
  • 193.
    UPRS Sklep II U 598/2017-12
    5.2.2018
    UP00008485
    ZUS-1 člen 32. ZTuj-2 člen 58, 60.
    dovoljenje za stalno prebivanje tujca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
    Tožniku z izpodbijano odločbo sicer (še) ni bilo naloženo, da mora zapustiti Republiko Slovenijo, naloženo pa mu je bilo, da vrne listino - dovoljenje za stalno prebivanje, kar bi posledično pomenilo, da biva v Republiki Sloveniji nezakonito. Sicer do dokončne odločitve o prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje tujec sme ostati v državi, z izdajo začasne odredbe (če so seveda za to izpolnjeni pogoji po 32. členu ZUS-1) pa se to obdobje raztegne do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, saj je učinkovanje izpodbijane odločbe in izvršitev odločitve, izdane na podlagi petega odstavka 58. člena ZTuj-2 o vrnitvi dovoljenja za prebivanje, odložena.
  • 194.
    UPRS Sodba I U 151/2016-9
    2.2.2018
    UP00015274
    ZTuj-2 člen 124, 124/1, 124/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
    dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine - pravica do družinskega življenja - pravica do stikov - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
    Tožena stranka bi morala na podlagi načela materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje (8. člen ZUP) in v ta namen dati možnost tožeči stranki, da se ne le pisno izjasni o ugotovitvah v postopku, ampak bi morala tožnika tudi zaslišati in ugotoviti vse relevantne okoliščine uresničevanja njegovega družinskega življenja.V konkretnem primeru je povsem prezrla okoliščine, ki jih je treba v zvezi z 8. členom EKČP ugotavljati v upravnem postopku, zaradi česar je zmotno uporabila materialno pravo.
  • 195.
    UPRS Sodba III U 344/2016-20
    2.2.2018
    UP00020266
    ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUP člen 9, 251, 251/1.
    promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - načelo zaslišanja strank - dopolnitev dokaznega postopka
    V primeru, ko drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, mora imeti stranka zagotovljene enake procesne pravice, kot ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Imeti mora torej možnost, da se opredeli o dejstvih, ki jih je ugotovil drugostopenjski organ.
  • 196.
    UPRS Sodba III U 72/2017-9
    2.2.2018
    UP00010003
    ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 152.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - dozidava objekta - enostavni objekti - nelegalna gradnja
    V obravnavanem primeru tožnika z izvedeno gradnjo nista postavila enostavnega objekta, pač pa sta že obstoječi objekt nadvišala in to nad kletjo. Njuna nadzidava ni povezana s tlemi, pač pa je vpeta v že obstoječo ploščo kleti, kar pomeni, da take gradnje ne gre šteti za objekt v smislu ZGO-1, pač pa za nadzidavo že obstoječega objekta. Po določbi 7.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je namreč gradnja novega objekta izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt, oziroma se objekt dozida ali nadzida (kar velja za sporno gradnjo) in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. Temeljni pogoj, da se določen objekt opredeli kot enostavni objekt torej ni le v njegovi površini, tako kot to menita tožnika, pač pa tudi, da je tak objekt samostojno povezan s tlemi, kar pa sporna gradnja nedvomno ni, saj sta tožnika to gradnjo postavila na že prej zgrajeno klet, oziroma njeno ploščo v nivoju pritličja.

    Taka gradnja, torej nadzidava, je po določbah ZGO-1 dopustna le, kolikor investitor pred pričetkom gradnje pridobi gradbeno dovoljenje. Tožnika gradbenega dovoljenja nista pridobila in zato sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno presodila, da je njuna gradnja nelegalna gradnja.
  • 197.
    UPRS Sodba I U 35/2017-10
    2.2.2018
    UP00011860
    ZDavP-2 člen 63.
    davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna napoved - samoprijava - prekluzivni materialni rok
    Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Navedeno izhaja tudi iz sistematične, zgodovinske in teleološke razlage 63. člena ZDavP-2. Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Gre za poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge. Namen samoprijave, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Če bi zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine, bi skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov navedeno v zakonu eksplicitno in jasno tudi navedel.
  • 198.
    UPRS Sodba III U 60/2017-12
    2.2.2018
    UP00010009
    ZDoh-2 člen 109, 109/1, 111. URS člen 2, 14.
    dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - obdavčitev obresti - načelo enakosti
    Dohodki iz kapitala (tudi obresti od denarnih depozitov) se ne vštevajo v letno davčno osnovo. Zato sodišče soglaša z utemeljitvijo tožene stranke, da se splošna davčna olajšava ne priznava davčnemu zavezancu, ki se mu odmerja dohodnina od denarnih depozitov, kot to velja za tožnika. Z drugimi besedami, ureditev obračuna dohodnine od obresti je drugačna od ureditve odmere dohodnine od letne davčne osnove po 109. členu ZDoh-2.

    Ustavno načelo enakosti od zakonodajalca zahteva, da se dvoje življenjskih področij, dejanskih stanov ali oseb, ki so med seboj v pretežni meri enake, tudi ureja enako in če so različne, ureja različno. Tožnik meni, da je bilo to načelo kršeno s tem, da zakonodajalec pri odmeri dohodnine od obresti ni predvidel upoštevanja splošne davčne olajšave, da pa jo je predvidel pri odmeri dohodnine od letne davčne osnove. Sodišče meni, da taka (različna) ureditev ne pomeni, da bi bil tožnik diskriminiran, pač pa da je zakonodajalec dva različna položaja uredil različno, kar je ustavno dopustno.
  • 199.
    UPRS Sodba III U 84/2017-9
    2.2.2018
    UP00010012
    ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/1, 237/1-7. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
    gradbeno dovoljenje - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - upravni postopek - obrazložitev odločbe
    Tožeča stranka od začetka upravnega postopka dalje zatrjuje, da je sporni objekt kozolec, stoječ na kmetijskem zemljišču, vendar pa se do tega niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista opredelila, pač pa le navajala, da je objekt nadstrešnica. Poleg tega niti iz izpodbijane odločbe niti iz upravnega spisa ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kdaj je bil sporni objekt postavljen. To vodi do zaključka, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja glede vrste objekta in časa njegove postavitve ni raziskala, posledično pa ni pojasnila ali je treba za razvrstitev in presojo spornega objekta uporabiti določbe Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči ali Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Oba predpisa namreč urejata tako nadstrešnice kot tudi kozolce, le da so pogoji za njihovo postavitev v teh dveh predpisih različni. Ker teh dejstev tožena stranka ni raziskala, tudi ni mogoče presoditi ali je sporna gradnja nelegalna gradnja in ali je izpodbijana odločitev utemeljena.

    Zato sodišče zaključuje, da obrazložitvi tako prvostopenjske kot tudi drugostopenjske odločbe ne sledita zahtevam prvega odstavka 214. člena ZUP, kar pomeni, da odločitve tožene stranke zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti in je to bistvena kršitev določb upravnega postopka.
  • 200.
    UPRS Sklep III U 2/2018-7
    2.2.2018
    UP00010018
    ZUS-1 člen 3, 31, 31/2, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4, 36/2.
    upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - navedba akta, ki se izpodbija s tožbo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
    Tožnik je svoje vloge izrecno opredelil kot tožbo, vendar pa ni jasno in določno navedel, kateri akt oziroma akte izpodbija s tožbo. V primeru takšne pomanjkljivosti tožbe je slednjo že na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 treba zavreči. Glede na to, da je tožnik v vlogi z dne 23. 12. 2017 navedel, da ne more sprejeti odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 324/2017 z dne 25. 8. 2017, in ob tem navedeno odločbo tudi predložil, pa sodišče dodaja, da je tožba zoper navedeno odločbo vložena prepozno in da se takšna tožba po zakonu mora zavreči.

    Tudi ko tožnik v svoji zadnji vlogi navaja, da s tožbo izpodbija vse odločbe koprskega sodišča (sodnice B.B.) o izbrisu, je takšna opredelitev izpodbijanega akta oziroma aktov premalo določna za nadaljnje obravnavanje tožbe. Pa tudi sicer je treba povedati, da po določbi 3. člena ZUS-1 tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, niso upravni akti.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 11
  • >
  • >>