ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUP člen 9, 251, 251/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - načelo zaslišanja strank - dopolnitev dokaznega postopka
V primeru, ko drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, mora imeti stranka zagotovljene enake procesne pravice, kot ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Imeti mora torej možnost, da se opredeli o dejstvih, ki jih je ugotovil drugostopenjski organ.
Obrazložitev prvostopenjske odločbe, ki ugotavlja, da na zemljišču stoji objekt ugotovljenih dimenzij, za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je tako povsem v skladu z listinami v spisu in zadošča za pravilno uporabo 152. člena ZGO-1.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 člen 12, 32, 32/8.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sofinanciranje iz javnih sredstev - lokalna akcijska skupina - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru gre za financiranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. LAS zgolj izbere operacije, ki se bodo sofinancirale v okviru strategije, končno odločitev o tem, katere operacije bodo sofinancirane, pa sprejme Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - obnova kazenskega postopka
Za presojo, ali je izpolnjen standard očitne (ne)razumnosti tožnikove zadeve je v tem primeru najprej pomembno, da priznanje krivde v kazenskem postopku samo po sebi ni objektivna ovira za uveljavljanje obnove postopka po določbah ZKP, saj iz sodne prakse izhaja, da jo je dopustno uveljavljati tudi glede kazenskega postopka, ki je končan s pravnomočno sodbo, izdano na podlagi sprejetega priznanja krivde.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - podatki iz uradnih evidenc - razpolaganje s premoženjem
Dolžnost organa, da po uradni dolžnosti zbira podatke in ugotavlja resnično stanje stvari, ne gre tako daleč, da bi bil dolžan preverjati resničnost podatkov, vpisnih v zemljiški knjigi, s pregledovanjem vpisnikov na istem ali drugih sodiščih, poleg tega pa se v sodnih vpisnikih niti ne vodijo podatki o lastništvu nepremičnin. Glede na navedeno se je organ ob odsotnosti drugačnih navedb in dokazov lahko zanesel na resničnost podatkov, razvidnih iz zemljiške knjige.
Okoliščina, da je stanovanje obremenjeno z osebno služnostjo sama po sebi še ne pomeni, da tožnica z njim ne more razpolagati, saj ji navedena služnost praviloma ne onemogoča odtujitve in obremenitve nepremičnine.
V obravnavanem primeru gre za postopek z eno stranko, kar ni sporno, saj je odsvojitev proizvodne naprave podlaga za odvzem podpore, odločanje o zahtevi novega lastnika proizvodne naprave pa je predmet novega upravnega postopka. Toženka bo zato na podlagi predložene dokumentacije morala najprej oceniti, ali je tožnik dokazal, da je lastnik predmetne sončne elektrarne. Kot že rečeno, je obstoj lastninske pravice pogoj za pridobitev podpore in mora obstajati že ob vložitvi vloge. Vidik zakonitosti prenosa lastninske pravice pa ni vprašanje obstoja pravice, obveznosti ali pravnega razmerja in ni del dejanskega stanja postopka za dodelitev podpore električni energiji.
ZUP člen 9, 214. ZKme-1 člen 57, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 65.
Postopek, ki bi stranki omogočil uresničevanje pravice do izjave v primeru, kot je obravnavan, ko iz odločbe (prvostopenjskega organa) sploh ni razvidna pravna podlaga, na kateri je odločitev sprejeta, se ne dopolni tako, da organ, ne da bi o tem seznanil stranko, v svoji zavrnilni odločbi preprosto navede pravno podlago, na kateri naj bi izpodbijana odločba temeljila. S takim postopanjem stranki še vedno ni dana učinkovita možnost izjave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - subsidiarni tožilec
Ttoženka je imela zadostno podlago za ugotovitev, da tožnikova zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, že v tem, da tožnik vsebinsko ne oporeka tožilkini ugotovitvi, da je bila oškodovankina mati in zakonita zastopnica prisotna na zaslišanju mladoletne oškodovanke, temveč v prošnji le pavšalno navaja, da se z ugotovitvami tožilke ne strinja, konkretno pa navaja le, da mati oškodovanke na (glavni) obravnavi še ni bila zaslišana kot priča. Kaj drugega pa tožnik ne navaja niti v tožbi. Navedena ugotovitev tožilke, ki je tožnik konkretno torej ne izpodbija, pa pomeni, da je bila oškodovankina mati z vsebino pričanja svoje hčerke seznanjena, še preden ji je njena pooblaščenka izročila zapisnik o zaslišanju. Če pa je bila oškodovankina mati z vsebino zaslišanja seznanjena še preden ji je oškodovankina pooblaščenka izročila zapisnik o tem zaslišanju, pa to pomeni, da ravnanje, ki ga tožnik očita pooblaščenki oškodovanke že iz tega razloga očitno (prima facie) ne izpolnjuje dejanskega stanu kaznivega dejanja kršitve tajnosti postopka.