ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/5, 20/7, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26, 26/1, 26/2, 39, 39/3.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - komunalni odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - pravna podlaga - upravna odločba
O obveznosti tožnika, da pri izvajalcih javne službe prevzame odpadno komunalno embalažo, se ne odloča z upravno odločbo.
Tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže ne izhaja iz ZVO-1, niti iz Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ali Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016 , zato je izpodbijana odločba, ki mu nalaga prevzem odpadne embalaže na tej materialnopravni podlagi, nezakonita.
zavrženje pritožbe - dopustnost pravnega sredstva - nedopustna pritožba - specialna procesna določba - uporaba specialne določbe
Določba prvega odstavka 418. člena EZ-1 je specialna določba, po kateri zoper odločbe in sklepe toženke ni pritožbe, zato je toženka pravilno zavrgla tožnikovo pritožbo z dne 15. 7. 2017, sodišče pa ob uporabi iste pravne podlage tožbi ne more ugoditi.
skrbništvo - postavitev skrbnika za poseben primer - stranka v postopku
Tožnik nima lastnosti stranke v postopku, zato tudi nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za odpravo odločb z dne 2. 6. 2017. Iz istega razloga tožnik tudi ne more predlagati izločitve direktorja in uradnih oseb iz postopka.
krajinski park - naravovarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje zavoda za varstvo narave - zavarovano območje - pomožni objekt - zavrnjena izdaja naravovarstvenega soglasja
V postopku odločanja o zahtevi za izdajo naravovarstvenega soglasja je bistvena presoja, ali je poseg, za katerega se izdaja soglasja zahteva, dopusten z vidika predpisov s področja ohranjanja narave. Ker organ odloča o tem, ali je poseg dopusten, na njegovo presojo ne vpliva oziroma ne sme vplivati morebitno dejstvo, da je bil poseg dejansko že izveden. Organ sme izdati naravovarstveno soglasje šele, ko se prepriča, da obravnavani poseg ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, torej le v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da ta ne ogroža nobenega od varstvenih ciljev varovanega območja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - začasna odredba
Iz sodbe Sodišča EU v zadevi C-528/15 (Al Chodor) izhaja obveznost države članice, da mora v splošno zavezujoči določbi določiti objektivna merila, na katerih temeljijo razlogi za sum pobega prosilca za mednarodno zaščito, v zvezi s katerim poteka postopek predaje. Iz te dikcije torej nedvoumno izhaja, da morajo biti kriteriji zapisani v zakonu ter da mora biti kvaliteta teh kriterijev taka, da jih je mogoče šteti za objektivna merila. Nedvomno pravna podlaga iz ZTuj-2 izpolnjuje te kriterije. Gre namreč za kriterije, ki so zapisani v zakonu, ki ureja sorodno pravno področje tujcev (soroden postopek vračanja oziroma odstranitve tujca iz države). Iz tega razloga zgolj to, da kriteriji niso zapisani v zakonu, ki ureja odločanje o mednarodni zaščiti, ne zmanjšuje splošne obveznosti in predvidljivosti njihove uporabe, niti zahtevane kvalitete objektivnosti teh kriterijev.
Sodišče ne soglaša s tožbeno navedbo, da se 68. člena ZTuj-2 pri mednarodni zaščiti sploh ne more uporabiti, saj je Vrhovno sodišče RS v zadevi št. I Up 26/2016 navedlo, da je mogoče uporabiti kriterije iz 68. člena ZTuj-2, ki so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Dublinske uredbe III, to pa so najmanj kriteriji po 3., 4. in 5. alineji prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Tožena stranka tožnikove begosumnosti ni utemeljila zgolj na okoliščini, da je zapustil Grčijo, ampak tudi na okoliščini, da je zapustil Črno Goro, kot tudi na okoliščini, da je bil po njegovih navedbah namenjen v Francijo in da je prav tako navedel, da če v Republiki Sloveniji ne bo našel zaposlitve, da se bo vrnil v Španijo.
Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da v Sloveniji ni zakonsko urejen nobeden od možnih manj prisilnih ukrepov, kot pa je odvzem prostosti v ZMZ-1. V prvem odstavku 84. člena ZMZ-1 je namreč govora o ukrepu obveznega zadrževanja na območje azilnega doma. Ker gre zgolj za ukrep zadrževanja na določeno območje, v primeru omejitve gibanja na to območje ni mogoče govoriti o odvzemu prostosti.
ZTuj-2 člen 37, 37a, 37a/3. ZUP člen 62. ZZSDT člen 27, 27/2, 27/2-2, 27/8, 42.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - jezik v postopku - davčna obveznost
Določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT je bila spremenjena tako, da se vlagatelju omogoča, da pogoj vseh poravnanih davčnih obveznosti izpolni še v teku postopka. Glede na tako spremenjeno zakonsko določbo - ki se v obravnavanem, še nepravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju prehodne ureditve, uporabi kot za stranko ugodnejša - bi podatki oziroma listine v spisih zadeve, ki kažejo na to, da je tožničin delodajalec imel poravnane vse zapadle davčne obveznosti in to še preden je Zavod za zaposlovanje Upravni enoti sporočil, da ne podaja soglasja za zastopnika, lahko vodili do drugačne odločitve v zadevi.
soglasje za obratovanje v podaljšanem delovnem času - preklic soglasja - obnova postopka - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrepi v javnem interesu
V zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, v čemer je tožena stranka kršila pravila postopka, saj je izpodbijano odločbo izdala ne da bi tožeči stranki dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in ji dala možnost predložitve nasprotnih dokazov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev pritožbe
Skladno z določbo 24. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh, saj v nobenem primeru ni namen ZBPP, da bi se brezplačna pravna pomoč odobrila v tistih zadevah, ki takega pogoja ne izpolnjujejo. Taka presoja, ki je ocena verjetnosti ali bo prosilec v postopku uspel, ne posega v postopek, za katerega prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, niti ne prejudicira odločitve v takem postopku. Prav tako ne gre za ugibanje, kot to trdi tožnik, pač pa za presojo izgleda za uspeh, ki izhaja iz dejanskega stanja zadeve in sodne prakse v podobnih zadevah.
ZUP člen 260, 260-2, 263, 263/4. ZUS člen 36, 36/1, 36/1-4, 37, 37/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - zatrjevanje kaznivega dejanja - ničnost odločbe - procesna predpostavka za tožbo - zavrženje tožbe
V predlogu za obnovo postopka tožeča stranka ni podala niti ustrezne trditvene podlage niti dokazov v smislu 2. točke 260. člena ZUP, da bi odločba temeljila na listini ali izpovedi priče, glede katerih bi bilo nato v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da gre za ponarejeno listino oziroma krivo izpovedbo priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku. Upoštevaje sodno prakso obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP ni izkazan, če se kaznivo dejanje le zatrjuje. Ob uveljavljanju navedenega obnovitvenega razloga je torej treba predložiti ustrezno pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da je bila listina na podlagi katere je bila izdana odločba, katere obnova se predlaga ponarejena ali pa, da je bilo v postopku pred izdajo odločbe storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje, kaznivo po Kazenskem zakoniku, kar je vplivalo na odločitev v upravnem postopku.
Pogoj za izrek ničnosti upravnega akta na podlagi drugega odstavka 37. člena ZUS-1 je vložen upravni spor zoper upravni akt, katerega ničnost se v upravnem sporu uveljavlja.
Sodišče lahko odločitev o ničnosti upravnega akta, na katero je sicer dolžno paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1) sprejme le, če tožba izpolnjuje procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 24, 24/2, 24/2-2, 24/3, 24/6, 24/6-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskimi akti - odmiki - gradnja na meji
Osnovno pravilo za predvideni tip stavbe (to je tip V) je odmik od sosednjega zemljišča vsaj 5,00 m. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč je odmik lahko tudi manjši, vendar ne manj kot 3,00 m. S soglasjem mejašev je torej dopusten odmik med 5,00 m in 3,00 m, ne pa manjši. Kadar pa je za EUP značilen način gradnje na parcelni meji, kar je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja sicer posebej utemeljiti, pa je s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel, dopustna tudi gradnja stavb na parcelno mejo. Vmesni odmiki med parcelno mejo in 3,00 m (tudi z morebitnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča) torej niso dopustni.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija - gradnja novega objekta - odmiki - gradbeni posegi
Tožnik neutemeljeno trdi, da gre za rekonstrukcijo, češ da se zunanji izgled objekta bistveno ne spremeni, prostornina pa se ne poveča več kot za 10 %. Povečanje prostornine do največ 10 % ni bistvena značilnost, zaradi katere je nek gradbeni poseg lahko označen kot rekonstrukcija. Bistveno za rekonstrukcijo je, da je pri njej povečanje prostornine (do največ 10 %) posledica spreminjanja tehničnih značilnosti obstoječega objekta oziroma spremembe njegovih konstrukcijskih elementov, ne pa morebitne dozidave ali nadzidave. Zato v konkretnem primeru, ko do povečanja ne pride zaradi predelave obstoječih značilnosti in konstrukcije ampak iz razloga, ker je k stavbi dodana še ena etaža, ne gre za rekonstrukcijo.
ZUS-1 člen 37, 37/2, 128, 279, 279/1-4. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka (2009) člen 15, 15/2.
priključitev na komunalno opremo - priključitev na javni vodovod - soglasje za priključitev - ničnost odločbe
Gre za upravno stvar, v kateri je po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, zato sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dopolnitev tožbe
Toženka pri odločanju o dodelitvi BPP lahko zgolj oceni, kakšni so verjetni izgledi, da prosilec uspe v zadevi, za katero uveljavlja dodelitev BPP, medtem ko je končna odločitev v rokah sodišča, ki odloča v zadevi. Mora pa seveda toženka pri svoji oceni verjetnih izgledov za uspeh upoštevati tudi za odločitev relevantne razloge in gradiva, ki jih prosilec navede oziroma predloži v postopku odločanja o prošnji za dodelitev BPP.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dopolnitev tožbe
Tožena stranka je pravilno cenila, da si tožnik s tožbo, ki jo je vložil zoper sklep z dne 4. 8. 2017, pri toženi stranki pa zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za dopolnitev tožbe in pravno svetovanje v postopku, ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj ta akt ne posega v njegovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Izpolnjevanje tega pogoja je namreč procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu, kar pomeni, da sodišče tožbo, ki tega pogoja ne izpolnjuje, zavrže.
tožba v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - stranka v postopku - poseg v človekove pravice - visoko šolstvo - koncesijska pogodba - drugo sodno varstvo
Tožeči stranki nista vložili prošnje za spremembo podatkov v eVŠ in tudi ne prošnje za nakazovanje koncesijskih sredstev na račun U.A. ter za spremembo pogodb, pač pa je to prošnjo na toženo stranko naslovila le U.A. in zgolj ta tudi prejela sporna dopisa. To pomeni, da tožeči stranki ob vložitvi tožbe ne izkazujeta ne položaja stranke in ne položaja stranskega udeleženca v upravnem postopku, torej ne izkazujeta, da bi bilo z dopisoma tožene stranke poseženo v njune pravice in jima zato ni mogoče priznati položaja stranke in s tem aktivne legitimacije za tožbo v upravnem sporu, kar je razlog za zavrženje njune tožbe.
Tožeči stranki imata glede vprašanj, ki se nanašajo na spremembo že sklenjenih koncesijskih pogodb s toženo stranko ter glede vprašanj o nakazovanju sredstev po teh pogodbah zagotovljeno drugo sodno varstvo pred pristojnim rednim sodiščem, zato tožba po 4. členu ZUS-1 ni dopustna.
ZUS-1 člen 4, 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZVis člen 10, 47, 81c. ZUP člen 179, 180a.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopis - subsidiarni upravni spor - uradna evidenca - izdaja potrdila - drugo sodno varstvo - začasna odredba
Izpodbijana dopisa nista dokončna upravna akta v smislu določb 2. člena ZUS-1. Niti pri dopisu z dne 12. 1. 2018 niti pri dopisu z dne 6. 2. 2018 namreč ne gre za javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim bi upravni organ vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice (ali njenih članic). Ker ne gre za upravni akt, se za njegovo izdajo tudi ni vodil upravni postopek.
Zoper odločbo iz 41. člena ZVis je stranki zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1. Sodno varstvo v sporih glede (kršitve) pravic in obveznosti iz razmerij med koncedentom in koncesionarjem, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo, pa se zagotavlja v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti.
Za uradno evidenco se po drugem odstavku 179. člena ZUP šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil; glede na navedeno je za takšno evidenco šteti tudi eVŠ.
mednarodna zaščita - preganjanje zaradi vere - prosilec iz Afganistana - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini
Tožnik ni navedel, kaj konkretno se je prav njemu zgodilo, zakaj naj bi bil prav on konkretno preganjan. Manjkajo konkretni dogodki, ki bi se nanašali prav nanj. Drugi ključni razlog za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito pa je v tem, da je tožena stranka na podlagi informacij ugotovila, da niti v okraju Sar-e Pul niti v okraju Gosfandi varnostna situacija ni tako kritična, da bi to utemeljevalo podelitev subsidiarne zaščite.
Potrebno je razlikovati pokrajino Sar-e Pol in znotraj te pokrajine okraj Sar-e Pul in okraj Gosfandi. Varnostna situacija je v različnih okrajih različna in v okrajih Gosfandi in Sar-e Pul varnostna situacija ni taka, da bi bil vsak civilist, ki bi se zgolj nahajal na ozemlju teh okrajev bil v nevarnosti, da mu grozi resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ-1, na kar dovolj zgovorno kaže zemljevid, iz katerega je razvidno, da v teh dveh okrajih talibani niso prisotni.
V primeru tožnikove vrnitve ne bi šlo za razseljeno osebo, kajti le pri slednjih je relevantno vprašanje, ali je razumno pričakovati, da se v nekem drugem kraju lahko naselijo.
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/6, 26, 26/1, 2, 39, 39/3. URS člen 120, 153. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZVO-1 člen 157, 157/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - načelo zakonitosti - okoljevarstveno dovoljenje
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
O obveznosti tožnika, da pri izvajalcih javne službe prevzame odpadno komunalno embalažo, se ne odloča z upravno odločbo.
Oblastveni posamični akt, ki tožniku nalaga obveznost prevzemanja odpadne embalaže, je namreč okoljevarstveno dovoljenje, ki je bilo tožniku izdano za ravnanje z odpadno embalažo. V skladu s tem okoljevarstvenim dovoljenjem mora tožnik zagotavljati redno prevzemanje in zbiranje vse odpadne embalaže, za katero mu je embaler, pridobitelj blaga, proizvajalec oziroma pridobitelj embalaže, trgovec ali končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja s pogodbo prepustil svoje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Odmera nadomestila po prejemu inšpekcijske odločbe se ne nanaša na gradnjo, katere nelegalnost oziroma investitorja bi bilo treba šele ugotavljati, temveč je ena od zakonsko določenih posledic te odločbe in se nanaša na konkretno gradnjo, za katero je bila ta inšpekcijska odločba izdana. Vse tožbene navedbe v zvezi z značilnostmi nelegalne gradnje in investitorjem, kot so ugotovljene z inšpekcijsko odločbo, so zato neutemeljene oziroma jih v zvezi z odmero nadomestila ni mogoče upoštevati.
Vodno dovoljenje po svoji naravi oziroma po naravi pravice, ki je z njim podeljena, ne more biti nično iz razloga, ki ga uveljavlja tožnik. Z vodnim dovoljenjem je namreč podeljena izključno vodna pravica, torej pravica za posebno rabo vode, v obravnavani zadevi za oskrbo s pitno vodo. Predmet te pravice je torej zgolj način oziroma obseg rabe vode, ne pa pravica oziroma celo obveznost dostopa do zemljišč, na katerih se ta pravica izvršuje.