gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija - gradnja novega objekta - odmiki - gradbeni posegi
Tožnik neutemeljeno trdi, da gre za rekonstrukcijo, češ da se zunanji izgled objekta bistveno ne spremeni, prostornina pa se ne poveča več kot za 10 %. Povečanje prostornine do največ 10 % ni bistvena značilnost, zaradi katere je nek gradbeni poseg lahko označen kot rekonstrukcija. Bistveno za rekonstrukcijo je, da je pri njej povečanje prostornine (do največ 10 %) posledica spreminjanja tehničnih značilnosti obstoječega objekta oziroma spremembe njegovih konstrukcijskih elementov, ne pa morebitne dozidave ali nadzidave. Zato v konkretnem primeru, ko do povečanja ne pride zaradi predelave obstoječih značilnosti in konstrukcije ampak iz razloga, ker je k stavbi dodana še ena etaža, ne gre za rekonstrukcijo.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - pridobitev premoženja - zastaranje - zastopanje več strank v postopku
V skladu z 48. členom ZBPP je obveznost povrnitve stroškov, ki so jih upravičenci prejeli iz naslova BPP, vezana na dva pogoja, in sicer uspeh prosilca v postopku ter dejansko pridobitev premoženja oziroma dohodkov, pri čemer predstavlja obseg vračila razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.
Zgolj na podlagi podatkov o (registrirani) dejavnosti uporabnikov distribucijskega sistema ni mogoče sklepati o integriranosti (torej medsebojni povezanosti, odvisnosti) operacij ali proizvodnih procesov končnih odjemalcev distribucijskega sistema v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1. Registrirane dejavnosti, ki opredeljuje predmet (področje) poslovanja družbe, namreč ni mogoče enačiti z operacijami ali proizvodnimi procesi uporabnikov sistema, ki so tehnične narave in katerih obstoj in narava je po prvi alineji prvega odstavka 227. člena EZ-1 ključna pri presoji izpolnjevanja pogojev za podelitev statusa zaprtega distribucijskega sistema.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Glede na to, da je iz izpodbijane odločbe razvidno, da se v upravnem sporu, za katerega je tožeča stranka želela pridobiti brezplačno pravno pomoč, izpodbijajo odločbe, s katerimi je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni obračunala in ni plačala prispevkov na način in v rokih, kot je bil določen z zakonom, navedeno tudi po presoji sodišča pritrjuje zaključku tožene stranke, da tožeča stranka v tem upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - umaknjena tožba iz razlogov na strani prosilca
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik že predhodno vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo oziroma ZPKZ Dob za plačilo odškodnine zaradi prepovedi uporabe optičnega čitalnika - skenerja in da je v navedenem pravdnem postopku tožnik tudi že predlagal umik navedene tožbo, s katerim se je tedaj strinjala tudi tožena stranka, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka. Tožnik tako ne izpolnjuje pogoja iz 4. odstavka 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - odpis terjatve
ZBPP ne vsebuje določb, na katere bi lahko tožena stranka oprla odločanje o tožnikovi vlogi za odpis terjatve (za povračilo stroškov sodnega postopka, začasno založenih iz sredstev brezplačne pravne pomoči), ki je prešla na Republiko Slovenijo. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji z dne 11. 5. 2016 in je bila tako njegova odločitev, s katero je zavrnil predmetno prošnjo, pravilna in zakonita.
Tožeča stranka izpodbija odločitev svojega delodajalca v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na obračun in plačilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Gre torej za zahtevek iz naslova pravic iz delovnega razmerja, v sporih v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pa je v skladu s točko b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Vloga, ki jo je dala tožeča stranka na javni razpis, oziroma njeno kandidiranje na razpisu za pridobitev javnih sredstev, še ne pomeni, da bo na Javnem razpisu tudi izbrana. Zagotavlja ji le, da se bo njena vloga obravnavala enako kot vloge drugih udeležencev in s tem enak položaj na razpisu, medtem ko izbor kot takšen ter pridobitev zaprošenih sredstev predstavlja zgolj njeno pričakovanje in s tem bodoče negotovo dejstvo, ki je odvisno od ocenjevanja njene vloge. To pa pomeni, da zelo hudih in škodljivih posledic s tem, da se ji neko pričakovanje ni uresničilo, tožeča stranka že v načelu ne izkazuje, s tem pa tudi ni izkazana škoda, ki se po določbah 32. člena ZUS-1 zahteva za izdajo začasne odredbe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - oškodovanec - kazenski postopek
Glede na zakonske določbe ima oškodovanec v kazenskem postopku različne vloge, glede na njegov različen procesni položaj pa se razlikujejo tudi pravice, ki mu gredo v tem postopku. Po presoji sodišča nobene od teh pravic ne more nadomestiti državni tožilec, toliko bolj, ker ima v skladu z določbami 60. in 61. člena ZKP določene pravice in dolžnosti, na katere se navezujejo tudi oškodovančeve pravice. Takšne pravice oškodovanca, tudi v povezavi z dejanskimi okoliščinami konkretnega dejanskega stanja, utemeljujejo tožbene navedbe, da tožena stranka presoje objektivnega pogoja za določitev BPP ni izvedla v skladu z navedenimi zakonskimi določbami.
informacije javnega značaja - zahteva za izdajo začasne odredbe - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu
Tožeča stranka je zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, upoštevaje tretji odstavek 10. člena ZInfP, kar pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe in da izpodbijana odločba učinkuje šele po pravnomočnosti. Potreba za izdajo začasne odredbe zato ni izkazana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - že vložena tožba
Dejstvo, da je tožnica že vložila tožbo, po presoji sodišča še ne pomeni, da njeno nadaljnje sodelovanje v postopku ni potrebno, toliko bolj, ker v zadevi ni sporno, da je tožbo vložila sama.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - obrazložitev odločbe
Če odločba oziroma sklep obrazložitve, kot jo določa 214. člen ZUP, nima, stranke niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, sodišče pa iz istega razloga odločbe tudi ne more preizkusiti.
Sodišče kot zmotno zavrača stališče tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je v konkretnem primeru pomembna le ugotovitev in obrazložitev, ali je stranka vlogo dopolnila v postavljenem roku ali ne. Del dejanskega stanja je namreč tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Takšne obrazložitve ne nadomešča vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo kako naj vlogo popravi oziroma dopolni.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (nepremičnine...). Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
Postopkovne kršitve, ki bi naj po stališču tožnika imela celo znake kaznivega dejanja, sodišči v okviru preizkusa z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi nista ugotovili. Ker torej do zatrjevane kršitve postopka v smislu procesnih predpisov sploh ni prišlo, posledično tudi sodniku ni mogoče očitati storitve kaznivega dejanja s tem, ko v postopku ni angažiral izvedenca, ki ga je predlagal tožnik. Navedeni zaključek pa ne pomeni prejudiciranja odločitve v kazenskem postopku, kot to navaja tožnik v tožbi, temveč je namenjen zgolj ugotovitvi, ali je izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na okoliščine in dejstva zadeve, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožnik, ki je v pravdni zadevi delno uspel, je na podlagi določbe 48. člena ZBPP dolžan povrniti 491,59 EUR, ki so bili izplačani kot stroški BPP v zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Bpp 403/2009, saj je pridobil premoženje, ki bistveno presega stroške zastopanja v okviru dodeljene mu BPP.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji (npr. dohodkovni cenzus), mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije. Ni pa mogoče šteti, da so imele prejšnje lastnice na tej podlagi možnost dobiti odškodnino tudi za podržavljene nepremičnine.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - prejem premoženja
Tožena stranka je ugotovitev, da je tožnik dejansko prejel odškodnino na podlagi izdanih sodb, oprla na molk tožnika v zvezi s prejetim pozivom, v katerem je bil opozorjen, da se bo v primeru molka štelo, da je odškodnino prejel. Po presoji sodišča navedeno ne zadošča za zaključek, da je tožnik odškodnino dejansko prejel, tudi iz razloga, ker zavarovalnica na poziv tožene stranke tega podatka ni posredovala. Navedene okoliščine tako ne dajejo dovolj trdne podlage za zaključek, da je tožnik dejansko pridobil premoženje ali dohodke, kar je pogoj za vračilo sredstev dodeljene BPP.
mednarodna zaščita - molk organa - ponovljeni postopek - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije
Določba prvega odstavka 69. člena ZUS-1 sodišča ne zavezuje, da v vsakem primeru molka tožene stranke samo odloči o zadevi v sporu polne jurisdikcije, temveč mu daje možnost izbire, torej tudi možnost, da toženi stranki naloži, kakšno odločbo naj izda in ji za to določi rok. Sodišče meni, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije.
ZTuj-2 člen 69, 73, 73/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - dovolitev zadrževanja tujca - odstranitev tujca iz države
Dejstvo, da državni organi kljub pravnomočnosti odločbe o vrnitvi niso nadaljevali postopka z izdajo odločbe o vrnitvi brez določenega roka, ne predstavlja podlage za izdajo odločbe o dovolitvi zadrževanja na podlagi 73. člena ZTuj-2.
Ker je tožnik vložil predlog za zadrževanje še preden mu je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države zaradi nezakonitega prebivanja - torej pogoji za odstranitev po 69. členu ZTuj-2 še niso bili podani - je odločitev upravnega organa o zavrženju tožnikove prošnje, vložene na podlagi 73. člena ZTuj-2, pravilna in zakonita.