• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>
  • 81.
    UPRS Sodba I U 209/2017-9
    20.2.2018
    UP00010671
    ZPNačrt člen 76, 76/1, 77, 77/1, 78, 78/4, 79, 79/1, 79/3, 79/10, 80.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - plačilo komunalnega prispevka - zastaranje - vračilo komunalnega prispevka
    Komunalni prispevek je predpisan z zakonom, prav tako tudi način njegove odmere in razmerja med zavezancem in javnopravnim upravičencem (občino), tako da gre za javno dajatev. Ker gre za javno dajatev, za odmero katere zakon ne predpisuje roka, in ne za obligacijsko razmerje, kot zmotno meni tožnik, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.

    V obravnavani zadevi ni bistveno, ali je šlo za dogovor o gradnji dela komunalne opreme v smislu 78. člena ZPNačrt, temveč ali je toženka tožniku odmerila komunalni prispevek tudi za tisti del komunalne opreme, ki ga je zgradil sam in predal njej. Le v takem primeru bi tožnik komunalni prispevek za isto komunalno opremo plačal dvakrat, kar bi bilo v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZPNačrt.

    Pri odmeri komunalnega prispevka gre za javno dajatev, ki jo predpisuje zakon, stranke s pogodbo ne morejo določiti načina odmere, ki bi se razlikoval od zakonsko določene.
  • 82.
    UPRS Sodba I U 360/2017-11
    20.2.2018
    UP00009817
    ZFPPIPP člen 21, 21/2, 390, 408, 408/2.
    davčna izvršba - osebni stečaj - odpust obveznosti - prednostne terjatve
    Terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP so le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Tako razlago potrjuje tudi besedilo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, po katerem (pred uveljavitvijo novele G) odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Ob razlagi 390. člena, na kateri je utemeljena izpodbijana odločitev in po kateri so terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP kot prednostne določene v prvem odstavku 390. člena, je navedba terjatev iz prvega odstavka 21. člena v tej določbi povsem nepotrebna. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
  • 83.
    UPRS Sodba I U 1403/2017-9
    20.2.2018
    UP00011898
    ZDavP člen 5, 5a, 6.
    davek na vodna plovila - odmera davka

    Pri davku na vodna plovila gre za tako davčno obveznost, ki se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, zaradi česar dejstvo, da je bilo leto 2016 prestopno (in imelo en dan več) na odmero ne more vplivati. Tretji in četrti odstavek 5. člena ZDVP pa se uporabljata v primeru, če je davčni zavezanec postal lastnik oziroma uporabnik plovila med koledarskim letom. Če je obdobje lastništva plovila krajše od enega leta, se upošteva dejansko priglašeno obdobje, izraženo v dnevih. Sicer pa je predpisana davčna obveznost določena na letni ravni.

  • 84.
    UPRS Sodba I U 348/2018-6
    20.2.2018
    UP00013922
    ZBPP člen 13, 13/1. ZUPJS člen 12, 12/1. ZDoh-2 člen 15, 18.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjsko stanje prosilca - občasni neperiodični dohodki - kmetijska subvencija
    Pri ugotavljanju premoženjskega pogoja so relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po ZDoh-2, zato je tudi vračilo preveč plačanega davka prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca. Ttožena stranka je zato ravnala pravilno s tem, ko je upoštevala vračilo davka za leto 2016. Tako kmetijsko subvencijo kot tudi vračilo davka je tožena stranka pravilno obravnavala kot občasna, neperiodična dohodka tožnice.
  • 85.
    UPRS Sodba I U 892/2017-9
    20.2.2018
    UP00009876
    ZDavP-2 člen 52.
    dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - rok za predložitev davčnega obračuna - prošnja za podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje
    Po določbah 52. člena ZDavP-2 morajo biti v predlogu navedeni opravičljivi razlogi za to, da zavezanec davčnega obračuna ne more predložiti v predpisanem roku, za takšne - opravičljive pa se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in so obenem takšni, da preprečujejo predložitev obračuna v predpisanem roku. Poleg tega je izrecno določeno, da mora zavezanec navesti razloge in jih dokazati oziroma, če dokazov ne more ali še ne more predložiti, pojasniti, ter da mora vse to navesti oziroma dokazati že v predlogu.
  • 86.
    UPRS Sodba I U 2790/2017-28
    20.2.2018
    UP00011219
    ZDen člen 10, 10/2.
    denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina tuje države
    Presoja, ali je izpolnjen izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, je v prvi vrsti odvisna od ocene, ali posamezna mirovna pogodba oziroma mednarodni sporazum ter predpisi, ki jih je za izvršitev takega akta sprejela tuja država, urejajo pravico do odškodnine za odvzeto premoženje, ki je predmet vračanja na podlagi določb ZDen.

    Pristojni organ mora pri presoji, ali je podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, v skladu z 12. členom ZMZPP in upoštevajoč pravila o pravu mednarodnih pogodb ugotavljati, ali so tuje države s sklenitvijo mednarodne pogodbe želele urediti (tudi) odškodnino oziroma drugo ustrezno nadomestilo za premoženje, ki ga je podržavila nekdanja Jugoslavija oziroma ali je bil tak namen ureditve, ki jo je na podlagi take pogodbe sprejel zakonodajalec posamezne tuje države.
  • 87.
    UPRS Sodba I U 1601/2016-13
    20.2.2018
    UP00011843
    ZDavP-2 člen 31, 84, 127. ZDru-1 člen 26.
    davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - vodenje poslovnih knjig
    V konkretnem primeru tožnik v letu 2012 in v letu 2013 ni vodil svojih poslovnih knjig v skladu z predhodno navedenimi predpisi in SRS, saj poslovne knjige niso izkazovale resničnega dejanskega stanja. Iz poslovnih knjig ni bilo mogoče razbrati podatkov glede društvenih tekmovanj, plačila prispevkov za tekmovanje, višine nagrad in nagrajencev in višine sponzorskih prispevkov. Tudi tožnik v tožbi sam navaja, da res ni vodil posamezne imenske evidence in ni shranjeval kdo in kaj je dobil iz naslova sponzorstva, donatorstva kot tudi, kdo je bil nagrajenec ribiškega srečanja pri podelitvi malih nagrad in pokalov.
  • 88.
    UPRS Sodba I U 1717/2016-20
    20.2.2018
    UP00013860
    ZDoh-2 člen 92, 93, 98, 98/1. ZGD-1 člen 491.
    davek od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - odsvojitev vrednostnih papirjev - naknadna vplačila - zastopanje

    Neutemeljeno je tožbeno stališče, da bi moral prvostopenjski organ v predmetni zadevi davčno osnovo izračunati na način, da bi naknadna vplačila posebej upošteval pri nabavni vrednosti kapitala. Po presoji sodišča se naknadna vplačila ne vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2. Tukajšnje sodišče je že v sodbi I U 1248/2015 z dne 8. 11. 2016 zavzelo stališče, da se z naknadnimi vplačili ne povečata osnovni kapital družbe in družbenikov poslovni delež, kljub siceršnjemu povečanju premoženja družbe. Navedenemu stališču sledi sodišče tudi v obravnavani zadevi.

  • 89.
    UPRS Sodba I U 2791/2017-21
    20.2.2018
    UP00011218
    ZDen člen 10, 10/2.
    denacionalizacija - odškodnina od tuje države
    Presoja, ali je izpolnjen izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, je v prvi vrsti odvisna od ocene, ali posamezna mirovna pogodba oziroma mednarodni sporazum ter predpisi, ki jih je za izvršitev takega akta sprejela tuja država, urejajo pravico do odškodnine za odvzeto premoženje, ki je predmet vračanja na podlagi določb ZDen. Ko gre za mirovne pogodbe oziroma mednarodne sporazume, ki jih je sklenila ali k njim pristopila nekdanja Jugoslavija, tako oceno utemeljuje že njihova vsebina, saj praviloma izrecno urejajo tudi vprašanje odškodovanja tujih državljanov ali tujih pravnih oseb zaradi odvzema njihovega premoženja na območju nekdanje Jugoslavije.

    Drugače je v primerih, kot je obravnavani, ko mirovne ali mednarodne pogodbe ni sklenila Jugoslavija ali ta k njej ni pristopila. V teh primerih mora pristojni organ pri presoji, ali je podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, v skladu z 12. členom ZMZPP in upoštevajoč pravila o pravu mednarodnih pogodb ugotavljati, ali so tuje države s sklenitvijo mednarodne pogodbe želele urediti (tudi) odškodnino oziroma drugo ustrezno nadomestilo za premoženje, ki ga je podržavila nekdanja Jugoslavija oziroma ali je bil tak namen ureditve, ki jo je na podlagi take pogodbe sprejel zakonodajalec posamezne tuje države.
  • 90.
    UPRS Sodba in sklep I U 296/2018-11
    19.2.2018
    UP00015270
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-b. ZMZ-1 člen 51, 51-4.
    mednarodna zaščita - Dublinska uredba III - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
    Republika Hrvaška ima v celoti uveljavljen sistem mednarodne zaščite, prosilci imajo podobne pravice kot prosilci v Republiki Sloveniji (hrvaški Zakon o azilu), zato vrnitev v državo Evropske unije ne more in ne sme biti sporna. Lahko sicer, da bivalne razmere v namestitvenem centru Porin niso najboljše, vendar tožnik ni izkazal konkretnih okoliščin, ki bi kazale na sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka v Republiki Hrvaški, ki bi narekovale uporabo drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III.

    Sistemske pomanjkljivosti so objektivna dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, pri čemer pa sodišču ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Republiki Hrvaški v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev. Tožnik je šele v tožbi navedel naslove določenih člankov oziroma spletne strani, iz katerih naj bi izhajale določene sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom v Republiki Hrvaški, teh člankov pa ni predložil. Obstoja utemeljenih domnev oz. poročil o sistemskih pomanjkljivostih, ugotovljenih z dokumenti bodisi organov EU ali ESČP ali pa UNCHR, pa ne izkazujejo niti tožbene navedbe.
  • 91.
    UPRS Sodba III U 367/2016-12
    16.2.2018
    UP00020369
    ZDavP-2 člen 146, 157, 157/5. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4, 6, 19.
    davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - oprostitev plačila sodne takse
    Za izterjavo zadošča, da je plačilni nalog izdan in da je s strani njegovega izdajatelja opremljen s klavzulo o izvršljivosti, kar je v konkretnem primeru nesporno. Z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 pa je izrecno predpisano, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
  • 92.
    UPRS Sklep I U 300/2018-8
    16.2.2018
    UP00015413
    URS člen 15, 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2, 36, 36/1, 36/1-4.
    varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - sklep o prenehanju delovnega razmerja - dekan
    Tožnik bi imel z vrsto tožbe, kakršno je vložil v konkretnem primeru, dostop do sodnega varstva na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 pod pogojem, da bi v tožbi izkazal oziroma da bi sodišče lahko ugotovilo, da tožnik nima za varstvo pravic, za katere meni, da so mu kršene, drugega sodnega varstva. Standard, kriterij oziroma procesno predpostavko „drugo sodno varstvo“ pa je Ustavno sodišče obrazložilo tako, da mora sodišče ob presoji te procesne predpostavke ugotoviti, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor, in če obstaja, katero sodno varstvo je to, ter da mora biti takšno (primarno) sodno varstvo tudi učinkovito.

    Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi se ta akt o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi kakorkoli nanašal na opravljanje oziroma prenehanje mandata dekana.

    Tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za sprejem tožbe na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 v obravnavo, ker je za vse zatrjevane kršitve pravic tožnika, razen glede morebitnega predčasnega prenehanja mandata, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, zagotovljeno učinkovito in primarno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
  • 93.
    UPRS Sodba III U 388/2016-10
    16.2.2018
    UP00019912
    ZEN člen 31, 31/5, 32, 40.
    evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - nestrinjanje s potekom predlagane meje
    Uporaba domneve iz petega odstavka 31. člena ZEN je dopustna le, kolikor iz zapisnika izhaja, da je bil prisotni mejaš, ki se z mejo ne strinja, pozvan, da pokaže drugačen potek meje, kar pa v konkretni zadevi iz zapisnika ne izhaja.
  • 94.
    UPRS Sodba III U 94/2017-11
    16.2.2018
    UP00020270
    ZDavP-2 člen 142, 142/1, 144.
    davčna izvršba - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - več izvršilnih sredstev
    Dopustna je istočasna uporaba več predmetov izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova in zoper istega davčnega zavezanca, vse z namenom uspešne izterjave davčnih obveznosti, davčni organ pa je dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerne znesku davka, ki ga je treba izterjati.
  • 95.
    UPRS Sklep I U 238/2018-7
    16.2.2018
    UP00010011
    ZUS-1 člen 31.
    upravni spor - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - zavrženje tožbe
    V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti ostala tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da je sodišče ne more obravnavati. Tožnik v dopolnitvi ni določno navedel upravnega akta, ki ga izpodbija v upravnem sporu, tudi iz navedb v tožbi ni mogoče razbrati, kateri je izpodbijani akt. Prav tako tožnik ni navedel v čem in kako naj se upravni akt odpravi.
  • 96.
    UPRS Sodba III U 70/2017-12
    16.2.2018
    UP00020269
    ZGO-1 člen 2, 2/1, 152.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - prizidek - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - izrek odločbe
    Za gradnjo k legalnemu objektu prizidanega objekta tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da gre za nelegalno gradnjo.

    Dimenzije in etažnost objekta so v inšpekcijski odločbi namenjene zgolj konkretizaciji sporne gradnje. Izrek izpodbijane odločbe je dovolj jasen, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri objekt je sporna gradnja, tožnik pa tudi sicer, razen da navaja svoje mere objekta, ni ponudil nobenega dokaza, ki bi potrjeval njegove trditve o napačno ugotovljenim dimenzijah.
  • 97.
    UPRS Sodba I U 253/2017-25
    15.2.2018
    UP00013162
    ZDen člen 32, 32/2. ZPVAS člen 8, 8/3. SPZ člen 8, 39.
    agrarna skupnost - denacionalizacija - premoženje agrarne skupnosti - vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - lastninska pravica na vrnjenem zemljišču - poprava krivic
    V obravnavnem primeru tožnica zatrjuje in dokazuje, da je objekta na zemljiščih parc. št. 1037/5 in 1040/21 zgradila s svojimi sredstvi. Tem navedbam prizadeta stranka niti izrecno ne oporeka. Glede na tako zatrjevano dejansko stanje pa bi bilo v nasprotju z navedenim namenom drugega odstavka 32. člena ZDen, da bi bila tožničina zahteva za vrnitev navedenih nepremičnin v naravi zavrnjena samo zato, ker ni izkazala pridobitnega načina za pridobitev lastninske pravice na objektih iz 39. člena SPZ (ki ga, kot rečeno, niti ni mogla izkazati).

    Dejstvo, da naj bi šlo za nepremičnine v lasti fizičnih oseb, ne izhaja niti iz zemljiške knjige, tej ugotovitvi pa nasprotuje tako tožnica, kot tudi lastniki objektov, v katerih lasti naj bi bile tudi navedene nepremičnine.
  • 98.
    UPRS Sodba I U 1120/2017-9
    15.2.2018
    UP00013101
    ZUP člen 114.
    stroški postopka - povračilo stroškov postopka - stranke z nasprotujočimi interesi
    Za pravilno in zakonito odločitev o tem, ali oziroma v kakšni meri gre stranskemu udeležencu povračilo stroškov postopka, je treba jasno in nedvoumno opredeliti, kakšen je bil njegov zahtevek.

    Stranka, ki jo upravni organ povabi v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, začetega na zahtevo investitorja, in se vabilu odzove ter v upravnem postopku izrazi nasprotovanje nameravani gradnji, smiselno zahteva zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja.
  • 99.
    UPRS Sodba I U 1606/2016-7
    15.2.2018
    UP00013045
    EZ člen 23a.
    priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
    Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja.
  • 100.
    UPRS Sodba I U 1109/2016-13
    15.2.2018
    UP00012977
    ZVO-1 člen 51. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2006) člen 3.
    okoljevarstveno soglasje - odpadki - postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - obvezna presoja vplivov na okolje
    Za odločitev, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni bistveno, da namerava tožnik odpadke predelovati po metodi R5, temveč že samo dejstvo, da namerava predelovati odpadke (kar velja tudi za inertne odpadke).
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>