• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 11
  • >
  • >>
  • 101.
    UPRS Sodba I U 210/2017-14
    15.2.2018
    UP00010584
    ZPNačrt člen 76, 76/1, 77, 77/1, 78, 78/4, 79, 79/1, 79/3, 79/10, 80.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - plačilo komunalnega prispevka - zastaranje - vračilo komunalnega prispevka
    Komunalni prispevek je predpisan z zakonom, prav tako tudi način njegove odmere in razmerja med zavezancem in javnopravnim upravičencem (občino), tako da gre za javno dajatev. Ker gre za javno dajatev, za odmero katere zakon ne predpisuje roka, in ne za obligacijsko razmerje, kot zmotno menita tožnika, pa v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.

    V obravnavani zadevi ni bistveno, ali je šlo za dogovor o gradnji dela komunalne opreme v smislu 78. člena ZPNačrt, temveč ali je toženka tožnikoma odmerila komunalni prispevek tudi za tisti del komunalne opreme, ki sta ga zgradila sama in predala njej. Le v takem primeru bi tožnika komunalni prispevek za isto komunalno opremo plačala dvakrat, kar bi bilo v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZPNačrt.
  • 102.
    UPRS Sodba I U 1109/2016-13
    15.2.2018
    UP00012977
    ZVO-1 člen 51. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2006) člen 3.
    okoljevarstveno soglasje - odpadki - postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - obvezna presoja vplivov na okolje
    Za odločitev, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni bistveno, da namerava tožnik odpadke predelovati po metodi R5, temveč že samo dejstvo, da namerava predelovati odpadke (kar velja tudi za inertne odpadke).
  • 103.
    UPRS Sodba I U 39/2018-7
    14.2.2018
    UP00011215
    ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 12, 12/1, 12/1-8, 12/2, 12/2-4. ZZZDR člen 123, 123/1, 123/2. ZDoh-2 člen 70, 72, 72/4.
    brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - občasni neperiodični dohodki - kmetijska subvencija - regres - vračilo davka - družinski člani

    ZZZDR ne določa nobenih nadaljnjih okoliščin, ki bi v zvezi z nadaljnjim šolanjem lahko vplivale na dolžnost preživljanja ne glede na otrokovo starost, zato je tožena stranka pravilno ravnala v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso, ko tožničine starejše sestre B.B., ki je že v mesecu juliju dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane.

    Zakon daje podlago za vštevanje otroškega dodatka v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.

    Tudi kmetijske subvencije je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.

  • 104.
    UPRS Sodba I U 910/2017-10
    14.2.2018
    UP00015254
    ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
    javni razpis - štipendija za študij v tujini - zavrnitev prošnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Ker izpodbijana odločba ne vsebuje enoznačne in nedvoumne opredelitve prvostopnega organa, ki je glede izteka relevantnega časovnega obdobja, glede na besedilo Javnega razpisa v konkretnem primeru ključnega pomena, očitno torej ne vsebuje vseh pravno relevantnih dejstev, na katerih temelji sprejeta odločitev v dejanskem in v pravnem pogledu, kar posledično ne omogoča niti preizkusa v pogledu pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve obeh upravnih organov.
  • 105.
    UPRS Sodba in sklep I U 321/2018-13
    14.2.2018
    UP00010679
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/n, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 2. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
    omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nesodelovanje stranke v postopku - nedovoljen vstop v rs - nevarnost pobega - uporaba Dublinske uredbe
    Za sprejem odločitve, da se prosilca za to, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja, ki je za izvedbo postopka predaje nujen, sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
  • 106.
    UPRS Sodba I U 1614/2016-16
    14.2.2018
    UP00015123
    EZ člen 23a, 71, 72/2. URS člen 121.
    priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
    Skladno z 71. členom EZ ima sistemski operater pooblastilo, da odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na energetsko omrežje, ta naloga pa ni med tistimi, ki bi jih lahko na podlagi zakona prenesel na drugo pravno osebo. Le sistemskemu operaterju je zakonodajalec neposredno podelil pooblastilo za vodenje in odločanje v tovrstnih upravnih postopkih.
  • 107.
    UPRS Sodba in sklep I U 319/2018-5
    14.2.2018
    UP00015277
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
    mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pristojna država za obravnavanje prošnje - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pavšalne navedbe
    Obstoj sistemskih pomanjkljivosti ni nujen pogoj za to, da tožnik zaradi pravice iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma zaradi 3. člena EKČP uspe preprečiti premestitev v drugo državo članico EU glede na to, da gre za absolutno pravico.

    Tožnik ne spada v skupino posebej ranljivih prosilcev za azil v smislu člena 21. Direktive o sprejemu 2013/33/EU ali sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s 3. členom EKČP zaradi, na primer, mladosti, starosti, bolezni, preteklega preganjanja ali maltretiranja. Posebnih okoliščin, ki bi ga uvrščale v skupino posebej ranljivih oseb znotraj splošne ranljivosti prosilcev za azil v smislu odločitve ESČP v zadevi M.S.S. v. Belgium and Greece, v upravnem postopku in v tožbi ni navajal.

    Tožnik, ko je bival izven centra v Italiji, je bil že v postopku vračanja, saj po pravu EU in tudi po sodni praksi ESČP ni nujno, da vsaka tožba na sodišče zoper negativno odločitev upravnega organa zadrži izvršitev upravne odločitve.
  • 108.
    UPRS Sodba I U 1395/2016-9
    13.2.2018
    UP00010541
    ZPNačrt člen 75, 77, 77/2, 79, 79/7, 80.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - plačilo komunalnega prispevka
    Po ZPNačrt so podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
  • 109.
    UPRS Sodba I U 2795/2017-29
    13.2.2018
    UP00010570
    ZDen člen 10, 10/2.
    denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
    V denacionalizacijskem postopku morajo organi odločanja na podlagi razlage posamezne mednarodne pogodbe ter predpisov, s katerimi je tuja država uredila njeno izvrševanje (tj. z razlago tujega prava), in ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera ugotoviti, ali bi oseba, ki je po mednarodni pogodbi in predpisih tuje države spadala v krog upravičencev do uveljavljanja odškodnine za odvzeto premoženje, za njeno pridobitev izpolnjevala tudi vse pogoje, določene s temi pravnimi akti, tako da bi se ji v tuji državi taka odškodnina lahko tudi dejansko priznala. Pri tem pa morajo dati stranki tudi možnost, da v zvezi s tem dokazuje vsa dejstva in okoliščine, ki so odločilni za presojo.

    Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, tudi če bi jo uveljavljala.
  • 110.
    UPRS Sklep II U 535/2017-7
    13.2.2018
    UP00008867
    ZUS-1 člen 24, 28.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo - zamuda roka za vložitev tožbe - pooblaščenec
    V obravnavanem primeru tožnik ob vložitvi tožbe ni predložil pooblastila, da je za vložitev tožbe in za zastopanje v upravnem sporu pooblastil A.A. Da bi med njim in navedenim pooblaščencem obstajalo v upravnem sporu pooblastilno razmerje pa tudi sicer tožnik v tožbi in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne zatrjuje, temveč bi naj med njima obstajal le dogovor, da bo A.A., ki je bil tožnikov pooblaščenec v upravnem postopku, zanj le sestavil besedilo tožbe, ki jo bo nato tožnik sam podpisal in jo tudi vložil pri sodišču. Posledično zato tudi okoliščin, ki so nastale na strani A.A., ter zaradi katerih ni mogel tožniku pravočasno napisati tožbe, ni mogoče upoštevati kot opravičen razlog za zamudo roka za vložitev tožbe. Ker torej tožnik ni izkazal opravičljivega razloga za zamudo roka, je sodišče njegov predlog kot neutemeljen zavrnilo na podlagi 24. člena ZUS-1.
  • 111.
    UPRS Sodba IV U 225/2017-18
    13.2.2018
    UP00011475
    ZDen člen 10, 10/2.
    denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - odškodnina od tuje države
    Zakonodajalec je z ureditvijo prvega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti.
  • 112.
    UPRS Sodba II U 135/2017-10
    13.2.2018
    UP00009145
    URS člen 14. ZDoh-2 člen 45.
    dohodnina - čezmejni delovni migrant - stroški prehrane med delom - stroški prevoza - načelo enakosti
    Ker je višina stroškov v zvezi z delom, ki se priznavajo za vse davčne zavezance enaka, ni mogoče govoriti o tem, da bi bili delavci migranti - in s tem tudi tožnik - obravnavani v nasprotju z ustavnim načelom enakosti glede na zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja pri slovenskem delodajalcu.
  • 113.
    UPRS Sodba IV U 193/2017-8
    13.2.2018
    UP00011103
    ZBPP člen 1.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek - sodni postopek
    V obravnavani zadevi je bila BPP odobrena prosilcu zaradi odločitve o morebitni podani kazenski ovadbi zoper neznanega storilca, ki je podlaga za začetek aktivnosti policije in državnega tožilstva v predkazenskem postopku. V skladu s 1. členom ZBPP je BPP v obravnavanih primerih mogoče odobriti le za potrebe sodnega postopka, v konkretnem primeru kazenskega postopka, in ne za potrebe predkazenskega postopka. V trenutku, ko je bila prošnja vložena in je bilo o njej odločeno, je predstavljala odločitev o tem, ali bo uveden kazenski postopek, negotovo dejstvo, ki pa ne more biti podlaga za dodelitev BPP.
  • 114.
    UPRS Sklep I U 283/2018-3
    13.2.2018
    UP00010001
    ZPP člen 19, 23.
    denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - stvarna pristojnost - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
    Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek skladno z določbo 2. člena ZSVarPre predstavljata socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Njun namen je torej reševati socialno varnost upravičenca, za dodelitev pa je odločilen premoženjski cenzus. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, je stvarno pristojno za odločanje socialno in ne upravno sodišče.
  • 115.
    UPRS Sodba IV U 5/2018-8
    13.2.2018
    UP00011471
    ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
    Zakonodajalec je finančni kriterij do upravičenja do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožnice iz naslova plače, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo.
  • 116.
    UPRS Sodba II U 383/2016-13
    13.2.2018
    UP00008600
    ZUP člen 43, 229.
    podelitev koncesij - pritožba - aktivna legitimacija - stranka v postopku - pravni interes
    Interes, na katerega se sklicuje tožeča stranka v postopku, nima podlage v materialno pravnih predpisih. Tožeča stranka namreč zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebitni uspeh te tožbe ne izkazuje obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper kasneje izdano odločbo o izbiri drugega izvajalca javne službe.
  • 117.
    UPRS Sodba I U 882/2017-11
    13.2.2018
    UP00011846
    Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin v Mestni občini Novo mesto (2004) člen 9.
    inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - grajeno javno dobro
    V konkretnem primeru je na navedeni nepremičnini vzpostavljen status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, tožeča stranka pa z Mestno občino ni sklenila pogodbe, na podlagi katere bi ji bilo dovoljeno poseči na javno površino. Zato je bilo z izpodbijano odločbo tožeči stranki kot inšpekcijski zavezanki naloženo, da mora odstraniti teraso postavljenega gostinskega vrta, ki je na zemljišču, ki je v lasti Mestne občine Novo mesto.
  • 118.
    UPRS Sodba I U 868/2017-6
    13.2.2018
    UP00013929
    ZUP člen 284, 292, 292/1, 298.
    ukrep tržnega inšpektorja - izvršitev odločbe - upravna izvršba - denarna kazen - izpodbijanje izvršilnega naslova
    Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna kazen ali izpolni nedenarna obveznost. Predmet izvršilnega postopka je tako izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe, ki je izvršilni naslov (v danem primeru osnovna inšpekcijska odločba), ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izhajajo. Navedeno izhaja tudi iz prvega odstavka 292. člena ZUP, po katerem je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena zgolj pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
  • 119.
    UPRS Sodba I U 1444/2016-9
    13.2.2018
    UP00010580
    ZPNačrt člen 75, 75/3, 4, 5, 77, 77/2, 79, 79/7, 80.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - plačilo komunalnega prispevka
    Po ZPNačrt so podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
  • 120.
    UPRS Sklep II U 352/2017-8
    13.2.2018
    UP00009146
    ZDru-1 člen 41, 41/3.
    društva - prepoved delovanja društva - stranka v postopku - aktivna legitimacija
    Sodno prepoved delovanja društva je mogoče doseči le z ukrepi kazenskega prava. ZDru-1 namreč v petem odstavku 41. člena izrecno izključuje vložitev tožbe, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja in ki kot vrsto kazni določajo tudi izrek prenehanja pravne osebe. Ker tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe po tretjem odstavku 41. člena ZDru-1, je sodišče tožbo zavrglo.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 11
  • >
  • >>