stroški postopka - povračilo stroškov postopka - stranke z nasprotujočimi interesi
Za pravilno in zakonito odločitev o tem, ali oziroma v kakšni meri gre stranskemu udeležencu povračilo stroškov postopka, je treba jasno in nedvoumno opredeliti, kakšen je bil njegov zahtevek.
Stranka, ki jo upravni organ povabi v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, začetega na zahtevo investitorja, in se vabilu odzove ter v upravnem postopku izrazi nasprotovanje nameravani gradnji, smiselno zahteva zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja.
ZVO-1 člen 51. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2006) člen 3.
okoljevarstveno soglasje - odpadki - postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - obvezna presoja vplivov na okolje
Za odločitev, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni bistveno, da namerava tožnik odpadke predelovati po metodi R5, temveč že samo dejstvo, da namerava predelovati odpadke (kar velja tudi za inertne odpadke).
ZZZDR ne določa nobenih nadaljnjih okoliščin, ki bi v zvezi z nadaljnjim šolanjem lahko vplivale na dolžnost preživljanja ne glede na otrokovo starost, zato je tožena stranka pravilno ravnala v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso, ko tožničine starejše sestre B.B., ki je že v mesecu juliju dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane.
Zakon daje podlago za vštevanje otroškega dodatka v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.
Tudi kmetijske subvencije je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/n, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 2. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nesodelovanje stranke v postopku - nedovoljen vstop v rs - nevarnost pobega - uporaba Dublinske uredbe
Za sprejem odločitve, da se prosilca za to, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja, ki je za izvedbo postopka predaje nujen, sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - zavrnitev prošnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker izpodbijana odločba ne vsebuje enoznačne in nedvoumne opredelitve prvostopnega organa, ki je glede izteka relevantnega časovnega obdobja, glede na besedilo Javnega razpisa v konkretnem primeru ključnega pomena, očitno torej ne vsebuje vseh pravno relevantnih dejstev, na katerih temelji sprejeta odločitev v dejanskem in v pravnem pogledu, kar posledično ne omogoča niti preizkusa v pogledu pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve obeh upravnih organov.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pristojna država za obravnavanje prošnje - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pavšalne navedbe
Obstoj sistemskih pomanjkljivosti ni nujen pogoj za to, da tožnik zaradi pravice iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma zaradi 3. člena EKČP uspe preprečiti premestitev v drugo državo članico EU glede na to, da gre za absolutno pravico.
Tožnik ne spada v skupino posebej ranljivih prosilcev za azil v smislu člena 21. Direktive o sprejemu 2013/33/EU ali sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s 3. členom EKČP zaradi, na primer, mladosti, starosti, bolezni, preteklega preganjanja ali maltretiranja. Posebnih okoliščin, ki bi ga uvrščale v skupino posebej ranljivih oseb znotraj splošne ranljivosti prosilcev za azil v smislu odločitve ESČP v zadevi M.S.S. v. Belgium and Greece, v upravnem postopku in v tožbi ni navajal.
Tožnik, ko je bival izven centra v Italiji, je bil že v postopku vračanja, saj po pravu EU in tudi po sodni praksi ESČP ni nujno, da vsaka tožba na sodišče zoper negativno odločitev upravnega organa zadrži izvršitev upravne odločitve.
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
Skladno z 71. členom EZ ima sistemski operater pooblastilo, da odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na energetsko omrežje, ta naloga pa ni med tistimi, ki bi jih lahko na podlagi zakona prenesel na drugo pravno osebo. Le sistemskemu operaterju je zakonodajalec neposredno podelil pooblastilo za vodenje in odločanje v tovrstnih upravnih postopkih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - revizija
Revizija je izredno pravno sredstvo in je dopustna iz razlogov, ki jih določa ZPP. Očitek tožnika, da bi moralo sodišče upoštevati vsako vlogo, pa ne predstavlja katerega izmed revizijskih razlogov po 370. členu ZPP, kar prav tako pojasni že tožena stranka. Tožnik ni izkazal, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev revizije, prav tako tudi ni izkazal, da bi imel v postopku z revizijo zoper predmetni sklep verjetne izglede za uspeh.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/4, 19/5. ZCes-1 člen 4, 4/1, 123. ZUreP-1 člen 2, 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 99. Uredba o kategorizaciji državnih cest (2012) člen 2.
razlastitev - javna korist - javna cesta - kategorizacija cest - pravna podlaga
Za postopek razlastitve po določbah ZJC-B ne zadošča, da je v času razlastitve na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet. To je zgolj eden od predpisanih kumulativnih pogojev, da se o razlastitvi lahko odloča po ZJC-B. Drugi pogoj je, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
Toženka je zmotno razlagala ZJC-B, ko je štela, da se v postopku odvzema lastninske pravice po 19. členu ZJC-B javne koristi ne predpostavlja na podlagi prostorskega akta, ampak se jo izkazuje z ugotovitvijo dejstev, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet. Prezrla je, da je pomembno tudi, ali je javna cesta potekala po nepremičnini ob uveljavitvi ZJC-B.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni rok
Iz prvega odstavka 68. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanje pravočasnosti tistih vlog, ki so vezane na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke. Sodišče meni, da če naj bi se pravilo iz 68. člena ZUP uporabilo tudi za materialne roke, bi moral zakon to izrecno določati. Vendar pa ZBPP nima posebnih določb o tem, da naj bi se kot dan vložitve prošnje štel dan, ko je bila vloga poslana sodišču. Zato 68. člena ZUP za obravnavano zadevo ni mogoče uporabiti. Kot dan vložitve prošnje je tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi organ za BPP imel možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnaval po določilih ZBPP in o njej odločal pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena. To bi lahko storil šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto.
podelitev koncesij - pritožba - aktivna legitimacija - stranka v postopku - pravni interes
Interes, na katerega se sklicuje tožeča stranka v postopku, nima podlage v materialno pravnih predpisih. Tožeča stranka namreč zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebitni uspeh te tožbe ne izkazuje obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper kasneje izdano odločbo o izbiri drugega izvajalca javne službe.
ZUP člen 9. ZCes-1 člen 66, 66/3, 78. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56.
oglaševanje na območju državnih cest - soglasje za postavitev objektov za oglaševanje - izdaja soglasja - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja strank
Za to, da bi se izvedba del v varovalnem pasu državne ceste presojala le po določbi 78. člena ZCes-1, v zakonu ni podlage. Navedena zakonska določba ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar je ni mogoče razlagati neodvisno od splošne določbe 66. člena ZCes-1, ki določa varovalni pas ob državni cesti in od Direkcije za infrastrukturo zahteva presojo tudi z vidika varovanja državne ceste (glej tretji odstavek 66. člena ZCes-1). Drži, da je 78. člen ZCes-1 posebna določba, ki ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar bi tožnikovo stališče o uporabi zgolj specialne ureditve pomenilo, da bi se zanemaril osrednji namen VI. poglavja zakona, kamor sta uvrščeni obe prej navedeni določbi, ki je v varstvu cest in prometa na njih.
Prvostopenjski organ je v postopku izdaje izpodbijane odločbe izvajal dokaze, to je opravil ogled na kraju samem, o čemer je sestavil zapisnik z dne 6. 4. 2017 (ki mu je priloženih pet fotografij), zato bi tožnika moral seznaniti z dejstvi, ugotovljenimi na ogledu, in mu dati možnost izjave, saj je šlo za ugotavljanje dejstev, pomembnih za odločitev.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - stroški prehrane med delom - stroški prevoza - načelo enakosti
Ker je višina stroškov v zvezi z delom, ki se priznavajo za vse davčne zavezance enaka, ni mogoče govoriti o tem, da bi bili delavci migranti - in s tem tudi tožnik - obravnavani v nasprotju z ustavnim načelom enakosti glede na zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja pri slovenskem delodajalcu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zapuščinski postopek
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru ločitve zapuščine. Glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi, ko je prosilec kot upnik v zapuščinskem postopku po pokojnem C.C. prijavil terjatev iz naslova predhodno sklenjene posojilne pogodbe z zapustnikom, dedinje pa niso soglasno priznale terjatve upnika, sodišče ugotavlja, da odločitev tožene stranke o odobritvi BPP prosilcu kot upniku v predmetnem zapuščinskem postopku ni pravilna.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - plačilo komunalnega prispevka
Po ZPNačrt so podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zahteva za vračilo sredstev - zavrnitev zahteve - neupravičena obogatitev
V zadevi ni sporno, da je bila prosilki BPP dodeljena za vse zaprošene in v pravdnem postopku nastale stroške postopka, od vložitve tožbe, pa do izvedbe zadnjega naroka. Ker prav tako ni sporno, da je te stroške za upravičenko v celoti založila Republika Slovenija iz sredstev BPP, tožnica ni upravičena zahtevati povračila razlike med stroški obračunanimi v sodbi P 707/2011 in do sedaj (pravnomočno) priznanimi stroški iz naslova BPP. Sodišče se strinja s toženo stranko, da ta pravica ne gre ne tožnici, ne njeni odvetnici, ki je bila v celoti poplačana iz sredstev BPP, tako kot določa zakon.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - odškodnina od tuje države
Zakonodajalec je z ureditvijo prvega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
V denacionalizacijskem postopku morajo organi odločanja na podlagi razlage posamezne mednarodne pogodbe ter predpisov, s katerimi je tuja država uredila njeno izvrševanje (tj. z razlago tujega prava), in ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera ugotoviti, ali bi oseba, ki je po mednarodni pogodbi in predpisih tuje države spadala v krog upravičencev do uveljavljanja odškodnine za odvzeto premoženje, za njeno pridobitev izpolnjevala tudi vse pogoje, določene s temi pravnimi akti, tako da bi se ji v tuji državi taka odškodnina lahko tudi dejansko priznala. Pri tem pa morajo dati stranki tudi možnost, da v zvezi s tem dokazuje vsa dejstva in okoliščine, ki so odločilni za presojo.
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, tudi če bi jo uveljavljala.
ZJN-3 člen 9, 9/1, 9/1-c, 9/3, 9/3-a, 9/8. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 1.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - javna služba - oseba javnega prava - tržna dejavnost
Po presoji sodišča iz dikcije določila tretjega odstavka 9. člena ZJN-3 izhaja, da razlaga, po kateri bi imela neka oseba status naročnika po ZJN-3 le pri opravljanju nekaterih izmed svojih dejavnosti, ni možna. Zakon namreč ne določa, da je za osebo javnega prava bistven element, ali kot svojo dejavnost opravlja (zgolj) javno službo ali še druge dejavnosti. Toženka je pravilno razlagala predpis, ko je štela, da je pri uvrščanju oseb med osebe javnega prava potrebno izhajati iz značilnosti posamezne osebe oziroma iz razloga njene ustanovitve in da zakon ne omogoča ločevanja po dejavnosti, ki je (zgolj) javna služba in tržni dejavnosti, kot to uveljavlja tožnik.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - sprememba sedeža
Razlog za izbris iz imenika odvetnikov predstavlja dejstvo, da tožnica ni izkazala, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, pri čemer pa tudi ni pokazala pripravljenosti, da bi se razlog za izbris čim prej odpravil.