priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja.
stroški postopka - povračilo stroškov postopka - stranke z nasprotujočimi interesi
Za pravilno in zakonito odločitev o tem, ali oziroma v kakšni meri gre stranskemu udeležencu povračilo stroškov postopka, je treba jasno in nedvoumno opredeliti, kakšen je bil njegov zahtevek.
Stranka, ki jo upravni organ povabi v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, začetega na zahtevo investitorja, in se vabilu odzove ter v upravnem postopku izrazi nasprotovanje nameravani gradnji, smiselno zahteva zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja.
ZZZDR ne določa nobenih nadaljnjih okoliščin, ki bi v zvezi z nadaljnjim šolanjem lahko vplivale na dolžnost preživljanja ne glede na otrokovo starost, zato je tožena stranka pravilno ravnala v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso, ko tožničine starejše sestre B.B., ki je že v mesecu juliju dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane.
Zakon daje podlago za vštevanje otroškega dodatka v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.
Tudi kmetijske subvencije je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
Skladno z 71. členom EZ ima sistemski operater pooblastilo, da odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na energetsko omrežje, ta naloga pa ni med tistimi, ki bi jih lahko na podlagi zakona prenesel na drugo pravno osebo. Le sistemskemu operaterju je zakonodajalec neposredno podelil pooblastilo za vodenje in odločanje v tovrstnih upravnih postopkih.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - zavrnitev prošnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker izpodbijana odločba ne vsebuje enoznačne in nedvoumne opredelitve prvostopnega organa, ki je glede izteka relevantnega časovnega obdobja, glede na besedilo Javnega razpisa v konkretnem primeru ključnega pomena, očitno torej ne vsebuje vseh pravno relevantnih dejstev, na katerih temelji sprejeta odločitev v dejanskem in v pravnem pogledu, kar posledično ne omogoča niti preizkusa v pogledu pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve obeh upravnih organov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/n, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 2. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nesodelovanje stranke v postopku - nedovoljen vstop v rs - nevarnost pobega - uporaba Dublinske uredbe
Za sprejem odločitve, da se prosilca za to, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja, ki je za izvedbo postopka predaje nujen, sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pristojna država za obravnavanje prošnje - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pavšalne navedbe
Obstoj sistemskih pomanjkljivosti ni nujen pogoj za to, da tožnik zaradi pravice iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma zaradi 3. člena EKČP uspe preprečiti premestitev v drugo državo članico EU glede na to, da gre za absolutno pravico.
Tožnik ne spada v skupino posebej ranljivih prosilcev za azil v smislu člena 21. Direktive o sprejemu 2013/33/EU ali sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s 3. členom EKČP zaradi, na primer, mladosti, starosti, bolezni, preteklega preganjanja ali maltretiranja. Posebnih okoliščin, ki bi ga uvrščale v skupino posebej ranljivih oseb znotraj splošne ranljivosti prosilcev za azil v smislu odločitve ESČP v zadevi M.S.S. v. Belgium and Greece, v upravnem postopku in v tožbi ni navajal.
Tožnik, ko je bival izven centra v Italiji, je bil že v postopku vračanja, saj po pravu EU in tudi po sodni praksi ESČP ni nujno, da vsaka tožba na sodišče zoper negativno odločitev upravnega organa zadrži izvršitev upravne odločitve.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - plačilo komunalnega prispevka
Po ZPNačrt so podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Zakonodajalec je z ureditvijo prvega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti. Po naravi stvari je pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države lahko imela le oseba, ki je za pridobitev odškodnine od tuje države izpolnjevala vse predpisane pogoje: poleg formalnih pogojev, ki jih je tuja država določila za uveljavljanje zahtevkov iz tega naslova, tudi vse materialne pogoje, ki jih je za priznanje te odškodnine v svoji notranji zakonodaji določila tuja država. Zato je v primerih, kot je obravnavni, v katerih okoliščine kažejo na to, da je oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, spadala v krog oseb, ki jim je pravo tuje države na podlagi mednarodne pogodbe omogočalo pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje, mogoče presojo, ali je ta oseba imela pravico dobiti tako odškodnino in ali je zato podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, utemeljiti le na oceni, da bi odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države (če bi jo uveljavljala) tudi dobila, ker bi za to izpolnjevala vse pogoje.
Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin v Mestni občini Novo mesto (2004) člen 9.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - grajeno javno dobro
V konkretnem primeru je na navedeni nepremičnini vzpostavljen status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, tožeča stranka pa z Mestno občino ni sklenila pogodbe, na podlagi katere bi ji bilo dovoljeno poseči na javno površino. Zato je bilo z izpodbijano odločbo tožeči stranki kot inšpekcijski zavezanki naloženo, da mora odstraniti teraso postavljenega gostinskega vrta, ki je na zemljišču, ki je v lasti Mestne občine Novo mesto.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - sprememba sedeža
Razlog za izbris iz imenika odvetnikov predstavlja dejstvo, da tožnica ni izkazala, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, pri čemer pa tudi ni pokazala pripravljenosti, da bi se razlog za izbris čim prej odpravil.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - stvarna pristojnost - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek skladno z določbo 2. člena ZSVarPre predstavljata socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Njun namen je torej reševati socialno varnost upravičenca, za dodelitev pa je odločilen premoženjski cenzus. Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, je stvarno pristojno za odločanje socialno in ne upravno sodišče.
davek na dodano vrednost - zahteva za vračilo - odstop terjatev
Iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bil davčnemu organu predložen obračun DDV, iz katerega bi izhajalo preplačilo DDV. Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV pa ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč 73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2, iz katerih izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega davčnega dolga (enako Vrhovno sodišče RS v sodbah X Ips 296/2015 z dne 1. 6. 2016 in X Ips 33/2016 z dne 15. 12. 2015).
skrbništvo - delni odvzem poslovne sposobnosti - pooblastilo za vložitev tožbe - stranka v postopku
V zvezi s tožbenimi ugovori, da je A.A. lastnoročno podpisal pritožbo, poleg tega pa tudi tožnika posebej pooblastil za vložitev pritožbe, sodišče pripominja, da lahko v imenu osebe z delno odvzeto poslovno sposobnostjo pooblastilo podeli samo njen zakoniti zastopnik, torej v konkretnem primeru skrbnik. Dejstvo, da ima v postopku zamenjave stalnega skrbnika tudi oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, položaj stranke v postopku, tudi po presoji sodišča ne pomeni, da lahko oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo za navedeni postopek pooblasti odvetnika oziroma drugega poslovno sposobnega pooblaščenca.
podelitev koncesij - pritožba - aktivna legitimacija - stranka v postopku - pravni interes
Interes, na katerega se sklicuje tožeča stranka v postopku, nima podlage v materialno pravnih predpisih. Tožeča stranka namreč zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebitni uspeh te tožbe ne izkazuje obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper kasneje izdano odločbo o izbiri drugega izvajalca javne službe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stranka v postopku
Glede na to, da je bila stranka v upravnem postopku A.A. s.p. in ne A.A. kot fizična oseba, prosilka nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni odločbi in je zato pričakovanje prosilke, da bi v postopku s tožbo zoper navedeni odločbi uspela, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za nastanek obveznosti tožnika za povrnitev stroškov postopka izplačanih iz naslova odobrene BPP, ker je tožnik s svojim zahtevkom uspel ter premoženje tudi dejansko pridobil. Zato mu je tožena stranka utemeljeno naložila povrnitev stroškov v višini, ki je bila dejansko izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/4, 19/5. ZCes-1 člen 4, 4/1, 123. ZUreP-1 člen 2, 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 99. Uredba o kategorizaciji državnih cest (2012) člen 2.
razlastitev - javna korist - javna cesta - kategorizacija cest - pravna podlaga
Za postopek razlastitve po določbah ZJC-B ne zadošča, da je v času razlastitve na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet. To je zgolj eden od predpisanih kumulativnih pogojev, da se o razlastitvi lahko odloča po ZJC-B. Drugi pogoj je, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
Toženka je zmotno razlagala ZJC-B, ko je štela, da se v postopku odvzema lastninske pravice po 19. členu ZJC-B javne koristi ne predpostavlja na podlagi prostorskega akta, ampak se jo izkazuje z ugotovitvijo dejstev, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet. Prezrla je, da je pomembno tudi, ali je javna cesta potekala po nepremičnini ob uveljavitvi ZJC-B.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo - zamuda roka za vložitev tožbe - pooblaščenec
V obravnavanem primeru tožnik ob vložitvi tožbe ni predložil pooblastila, da je za vložitev tožbe in za zastopanje v upravnem sporu pooblastil A.A. Da bi med njim in navedenim pooblaščencem obstajalo v upravnem sporu pooblastilno razmerje pa tudi sicer tožnik v tožbi in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne zatrjuje, temveč bi naj med njima obstajal le dogovor, da bo A.A., ki je bil tožnikov pooblaščenec v upravnem postopku, zanj le sestavil besedilo tožbe, ki jo bo nato tožnik sam podpisal in jo tudi vložil pri sodišču. Posledično zato tudi okoliščin, ki so nastale na strani A.A., ter zaradi katerih ni mogel tožniku pravočasno napisati tožbe, ni mogoče upoštevati kot opravičen razlog za zamudo roka za vložitev tožbe. Ker torej tožnik ni izkazal opravičljivega razloga za zamudo roka, je sodišče njegov predlog kot neutemeljen zavrnilo na podlagi 24. člena ZUS-1.
EZ člen 23a, 70, 71. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - vloga za izdajo soglasja - pristojnost za izdajo soglasja - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja. Le-to je v drugem odstavku 71. člena EZ izrecno, in torej „z zakonom“ podeljeno družbi SODO d.o.o., medtem ko za nadaljnji prenos javnih pooblastil, to je za prenos javnih pooblastil „na podlagi zakona“, kot druge možnosti za njihovo pridobitev iz 121. člena Ustave RS, po presoji sodišča v citiranih določbah EZ ni podlage. Elektropodjetja torej niso tista, ki lahko, glede na 71. člen EZ, odločajo o tej zadevi, ampak je to lahko le SODO d.o.o. kot nosilec javnih pooblastil, njegov zakoniti zastopnik, tj. direktor, pa lahko pooblasti osebe, zaposlene pri tretji pravni osebi (kot npr. pri elektropodjetju), da vodijo in odločajo v postopkih iz 71. člena EZ.