denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
V denacionalizacijskem postopku morajo organi odločanja na podlagi razlage posamezne mednarodne pogodbe ter predpisov, s katerimi je tuja država uredila njeno izvrševanje (tj. z razlago tujega prava), in ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera ugotoviti, ali bi oseba, ki je po mednarodni pogodbi in predpisih tuje države spadala v krog upravičencev do uveljavljanja odškodnine za odvzeto premoženje, za njeno pridobitev izpolnjevala tudi vse pogoje, določene s temi pravnimi akti, tako da bi se ji v tuji državi taka odškodnina lahko tudi dejansko priznala. Pri tem pa morajo dati stranki tudi možnost, da v zvezi s tem dokazuje vsa dejstva in okoliščine, ki so odločilni za presojo.
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, tudi če bi jo uveljavljala.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - stroški prehrane med delom - stroški prevoza - načelo enakosti
Ker je višina stroškov v zvezi z delom, ki se priznavajo za vse davčne zavezance enaka, ni mogoče govoriti o tem, da bi bili delavci migranti - in s tem tudi tožnik - obravnavani v nasprotju z ustavnim načelom enakosti glede na zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja pri slovenskem delodajalcu.
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna kazen ali izpolni nedenarna obveznost. Predmet izvršilnega postopka je tako izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe, ki je izvršilni naslov (v danem primeru osnovna inšpekcijska odločba), ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izhajajo. Navedeno izhaja tudi iz prvega odstavka 292. člena ZUP, po katerem je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena zgolj pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
ZJN-3 člen 9, 9/1, 9/1-c, 9/3, 9/3-a, 9/8. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 1.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - javna služba - oseba javnega prava - tržna dejavnost
Po presoji sodišča iz dikcije določila tretjega odstavka 9. člena ZJN-3 izhaja, da razlaga, po kateri bi imela neka oseba status naročnika po ZJN-3 le pri opravljanju nekaterih izmed svojih dejavnosti, ni možna. Zakon namreč ne določa, da je za osebo javnega prava bistven element, ali kot svojo dejavnost opravlja (zgolj) javno službo ali še druge dejavnosti. Toženka je pravilno razlagala predpis, ko je štela, da je pri uvrščanju oseb med osebe javnega prava potrebno izhajati iz značilnosti posamezne osebe oziroma iz razloga njene ustanovitve in da zakon ne omogoča ločevanja po dejavnosti, ki je (zgolj) javna služba in tržni dejavnosti, kot to uveljavlja tožnik.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - družinski član
Določbo 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ v primeru, ko gre za konkurenco kmeta iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (družinski član osebe iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ), je treba razumeti na način, da zemljišče obdeluje kot kmet. Do absurdne situacije bi namreč prišlo, če bi to določbo razlagali tako, da bi imel kot kmet, ki zemljišče obdeluje, predkupno pravico le nosilec kmetijskega gospodarstva, ki bi bil lastnik sosednje parcele, ne pa tudi njegov družinski član, ki je lastnik sosednje nepremičnine, ki je del KMG.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravni interes
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožeča stranka izkazuje pravni interes (pravnovarstveno potrebo), ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes pa je izkazan, če je tožba v upravnem sporu nujna, da si tožeča stranka svoj pravni položaj izboljša in mora obstajati ves čas postopka.
Ker je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnice za plačilo stroškov izvajanja BPP za tožnika, kot upravičenca do BPP, v pravice tožnika ni bilo poseženo. Če bi bila odvetnici, kot izvajalki BPP, v obravnavanem primeru priznana nagrada in stroški, bi, glede na to, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova BPP (43., 48. in 49. člen ZBPP), imel tožnik, kot upravičenec za BPP, pravni interes, da izpodbija sklep, kolikor bi menil, da je nagrada za opravljene storitve BPP previsoka. V konkretnem primeru pa za tak primer ne gre, saj je bila vloga odvetnice za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitve iz naslova BPP zavržena in bi zato imela pravni interes za tožbo kvečjemu odvetnica, kot izvajalka BPP.
ZTuj-2 člen 68, 68/2, 68/2-1. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5.
mednarodna zaščita - pridržanje - begosumnost - nesodelovanje v postopku
Po 1. alineji drugega odstavka 68. člena ZTuj-2 je nedovoljen vstop zgolj milejša oblika okoliščine, ki kaže na begosumnost. Zato zgolj dejstvo, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način, samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je podana njegova znatna begosumnost, in da bi ga bilo potrebno skladno z Uredbo Dublin III pridržati, da ne bi preprečil vračanja odgovorni državi članici. Enako pa navedenega zaključka sama po sebi ne more utemeljevati navedba, da v Republiki Sloveniji nima možnosti bivanja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZUS-1 člen 32. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - znatna nevarnost za pobeg - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - nedovoljeni prestop čez državno mejo - začasna odredba
Za sprejem odločitve, da se prosilca pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, z namenom omogočiti izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov, pa tudi, da je za izvedbo postopka predaje nujen. Zgolj dejstvo, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je podana njegova znatna begosumnost, in da bi ga bilo potrebno skladno z Uredbo Dublin III pridržati, da ne bi preprečil vračanja odgovorni državi članici.
Zgolj dejstvo, da je tožnik izpovedal, da je njegova ciljna država Francija, samo po sebi ne kaže, da bo s potjo nadaljeval pred dokončanjem postopka. Nenazadnje zgolj želja po ciljni državi, v primeru državljanov tretjih držav, ne pomeni nekega končnega cilja, ki bi ga želeli nujno uresničiti (tako izhaja tudi iz zaslišanja na glavni obravnavi), tako da je tožnik sodišče s svojo izjavo, da je v Sloveniji zadovoljen, prepričal, da pred dokončanjem postopka svoje želje po ciljni državi ne bo skušal uresničiti in pobegniti.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je prejela odgovor odvetnice A.A., v katerem se je ta izjavila o navedbah tožnika. Na ta odgovor je tožena stranka tudi oprla svojo odločitev, vendar pa tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe s tem ni seznanila in se ta o navedbah odvetnice ni imel možnosti izjaviti. Tožena stranka je s tem kršila pravico tožnika do izjave, kar je absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
ZHO člen 2, 2/4, 15, 16, 24, 24/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
humanitarna organizacija - pogoji za pridobitev statusa - zavrženje vloge - upravičenec - verska skupnost
Za interpretacijo četrtega odstavka 2. člena ZHO v smislu, da za status humanitarne organizacije lahko zaprosijo tudi tiste organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti, govori tudi zakonski koncept verskih skupnosti, kot je opredeljen v 5. členu Zakon o verski svobodi in po katerem so verske skupnosti splošno koristne organizacije, pri katerih se prepletata dve prvini. Prva je zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju ter prizadevanje za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja. Druga prvina verskih skupnosti, ki mora biti podana kumulativno s prvo, pa je neposreden širši družbeni prispevek teh skupnosti, kadar s svojimi dejavnostmi presegajo zgolj notranje versko življenje, tako da opravljajo še kulturne, vzgojne, izobraževalne, solidarnostne, karitativne in druge dejavnosti s področja socialne države.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (2005) člen 3, 3/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - stranka v postopku - stranski udeleženec
Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v zadevnem postopku, ni relevantna ocena, ali bo hrup dopustno vplival nanju ali ne (pri tem gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom), ampak ocena, ali je objekt tožnikov znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, ki pa mora biti obrazložena tako, da jo tožnika lahko preizkusita ter izpodbijata s konkretnimi nasprotnimi navedbami in dokazi.
Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku izvajal dokaze, ki ob prvem odločanju niso bili izvedeni. Kljub temu, da je tožena stranka v ponovljenem postopku torej izvajala nove dokaze, poleg tega pa se oprla na novo pravno podlago ter gradnjo tožeče stranke opredelila kot neskladno (153. člen ZGO-1) in ne več nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1), o vsem tem tožeče stranke ni seznanila in ji ni dala možnosti, da se izjavi. Ker gre za novo pridobljene dokaze in tudi za novo pravno podlago, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, bi to morala storiti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - dohodek iz kmetijske dejavnosti - pritožbena novota
Tožnik je v pritožbenem postopku dodatno dostavil izjave odkupovalcev njegovih kmetijskih pridelkov ter s tem utemeljeval, da so bili njegovi dohodki od prodaje jajc in gnoja višji od dohodkov, ki so bili za ta dva produkta izračunani po Katalogu kalkulacij. Sodišče soglaša z drugostopenjskim organom, da so te navedbe nedovoljene pritožbene novote.
Inšpekcijski postopek se vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi. Zgolj posredni učinki odločitve inšpektorice pa se ne morejo šteti za zelo hude posledice, ki bi bile s tem povzročene tožnikom.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
V sodni poravnavi ni bilo določeno, da mora tožena stranka v pravdnem postopku stroške, ki jih je založila Republika Slovenija, plačati v korist proračuna Republike Slovenije, temveč v korist tožnika, to je upravičenca do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je stvar tožnika, da te stroške izterja od nasprotne stranke na podlagi sklenjene poravnave, kakor tudi, da plača razliko do višine stroškov, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Iz narave stvari je jasno, da pomeni vzpostavitev prejšnjega stanja vzpostavitev zadnjega legalnega stanja pred nelegalnim posegom. Zadnje legalno stanje pred postavitvijo spornega objekta pa je bilo v obravnavnem primeru, ko tožnik navaja, da je stari objekt nadomestil z novim (leta 2011), stanje brez objekta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba za izpodbijanje očetovstva
Negativni pogoj za zavrnitev vloge za brezplačno pravno pomoč na podlagi 24. člena ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem pa je treba določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - določitev preživnine
Po presoji sodišča je pravilna odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek določitve preživnine po 24. členu ZBPP niso izpolnjeni. Organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotavlja, da tožnik že ima izvršilni naslov za plačilo preživnine, zato ponovnega postopka ne bi bilo razumno začeti.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Stališče, po katerem bi že možnost uveljavljanja odškodnine, npr. za gospodinjske predmete, pomenila izključitveni razlog za uveljavljanje denacionalizacije podržavljenih nepremičnin, bi pomenilo različno obravnavanje prejšnjih lastnikov podržavljenih nepremičnin glede na to, ali so jim bili podržavljeni gospodinjski predmeti ali ne. To pa ni namen obravnavanega izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen (preprečiti dvakratno odškodovanje za odvzeto premoženje.
pravdno nesposobna stranka - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zavrženje tožbe
Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Tako gre v tem primeru, ko ni sporno, da je bila tožniku zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, njegov skrbnik pa tako vložene tožbe ni odobril, za neobstoječe dejanje tožnika, zato je sodišče tožbo zavrglo.