davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov
Tožnik je na dan izdaje izpodbijanega sklepa dolgoval DDPO in DDV na podlagi odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru in NUSZ na podlagi odločbe o odmeri NUSZ, ki jih je prejel, kar v zadevi niti ni sporno in izhaja iz upravnih spisov. Tako je bil tudi seznanjen s temeljem izvršilnega naslova. Iz 4. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dolgoval tudi akontacije DDPO in DDV po obračunih ter plačilo davčnega odtegljaja od dohodkov, ki niso dohodki iz delovnega razmerja, po predloženem REK-2 obrazcu ter prispevkov za poškodbe pri delu po predloženem REK obrazcu. Te obračune pa je tožnik predložil sam, zato je z njihovo vsebino in pravnim temeljem izvršilnega naslova seznanjen. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 143. člena ZDavP-2, po katerem davčni organ začne davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Po 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, predmet davčne izvršbe pa je po 144. členu ZDavP-2 lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Izpodbijani sklep ima po presoji sodišča tudi vse obvezne sestavine po 151. členu ZDavP-2, kar pravilno ugotavlja tudi toženka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega
Na tožnikovo izrazito begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti nesporno dejstvo, da ima tožnik brata v Franciji, medtem ko identiteta tožnika ni izkazana, tožnik pa je brez osebnih dokumentov pred že prihodom v Slovenijo iz Hrvaške nezakonito prehajal številne države. Sporno tudi ni, da v nobeni državi članici EU za mednarodno zaščito ni zaprosil. Prav tako ni sporno, da ne razpolaga prav z nobenim osebnim dokumentom za izkazovanje svoje istovetnosti.
Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je zato šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, glede na razmere v Azilnem domu, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen. Stanje v Azilnem domu v Ljubljani namreč ne onemogoča pobega in zato namestitev tožnika v Azilni dom, kar bi bil v konkretnem primeru milejši ukrep, ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obrazec - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP, ki je ugotovil, da je tožnica predložila le izpolnjen obrazec BPP, je ostala predložena dokazila in sporočene podatke prezrl ter jih pri ugotavljanju, ali je tožnica prošnjo za BPP dopolnila v skladu s sklepom, ni upošteval. To pa pomeni, da je procesno dejansko stanje ugotovil nepravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - revizija
Revizija je izredno pravno sredstvo in je dopustna iz razlogov, ki jih določa ZPP. Očitek tožnika, da bi moralo sodišče upoštevati vsako vlogo, pa ne predstavlja katerega izmed revizijskih razlogov po 370. členu ZPP, kar prav tako pojasni že tožena stranka. Tožnik ni izkazal, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev revizije, prav tako tudi ni izkazal, da bi imel v postopku z revizijo zoper predmetni sklep verjetne izglede za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravni interes
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožeča stranka izkazuje pravni interes (pravnovarstveno potrebo), ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes pa je izkazan, če je tožba v upravnem sporu nujna, da si tožeča stranka svoj pravni položaj izboljša in mora obstajati ves čas postopka.
Ker je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnice za plačilo stroškov izvajanja BPP za tožnika, kot upravičenca do BPP, v pravice tožnika ni bilo poseženo. Če bi bila odvetnici, kot izvajalki BPP, v obravnavanem primeru priznana nagrada in stroški, bi, glede na to, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova BPP (43., 48. in 49. člen ZBPP), imel tožnik, kot upravičenec za BPP, pravni interes, da izpodbija sklep, kolikor bi menil, da je nagrada za opravljene storitve BPP previsoka. V konkretnem primeru pa za tak primer ne gre, saj je bila vloga odvetnice za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitve iz naslova BPP zavržena in bi zato imela pravni interes za tožbo kvečjemu odvetnica, kot izvajalka BPP.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je prejela odgovor odvetnice A.A., v katerem se je ta izjavila o navedbah tožnika. Na ta odgovor je tožena stranka tudi oprla svojo odločitev, vendar pa tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe s tem ni seznanila in se ta o navedbah odvetnice ni imel možnosti izjaviti. Tožena stranka je s tem kršila pravico tožnika do izjave, kar je absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (2005) člen 3, 3/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - stranka v postopku - stranski udeleženec
Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v zadevnem postopku, ni relevantna ocena, ali bo hrup dopustno vplival nanju ali ne (pri tem gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom), ampak ocena, ali je objekt tožnikov znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, ki pa mora biti obrazložena tako, da jo tožnika lahko preizkusita ter izpodbijata s konkretnimi nasprotnimi navedbami in dokazi.
ZTuj-2 člen 68, 68/2, 68/2-1. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5.
mednarodna zaščita - pridržanje - begosumnost - nesodelovanje v postopku
Po 1. alineji drugega odstavka 68. člena ZTuj-2 je nedovoljen vstop zgolj milejša oblika okoliščine, ki kaže na begosumnost. Zato zgolj dejstvo, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način, samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je podana njegova znatna begosumnost, in da bi ga bilo potrebno skladno z Uredbo Dublin III pridržati, da ne bi preprečil vračanja odgovorni državi članici. Enako pa navedenega zaključka sama po sebi ne more utemeljevati navedba, da v Republiki Sloveniji nima možnosti bivanja.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - družinski član
Določbo 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ v primeru, ko gre za konkurenco kmeta iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (družinski član osebe iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ), je treba razumeti na način, da zemljišče obdeluje kot kmet. Do absurdne situacije bi namreč prišlo, če bi to določbo razlagali tako, da bi imel kot kmet, ki zemljišče obdeluje, predkupno pravico le nosilec kmetijskega gospodarstva, ki bi bil lastnik sosednje parcele, ne pa tudi njegov družinski član, ki je lastnik sosednje nepremičnine, ki je del KMG.
Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku izvajal dokaze, ki ob prvem odločanju niso bili izvedeni. Kljub temu, da je tožena stranka v ponovljenem postopku torej izvajala nove dokaze, poleg tega pa se oprla na novo pravno podlago ter gradnjo tožeče stranke opredelila kot neskladno (153. člen ZGO-1) in ne več nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1), o vsem tem tožeče stranke ni seznanila in ji ni dala možnosti, da se izjavi. Ker gre za novo pridobljene dokaze in tudi za novo pravno podlago, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, bi to morala storiti.
Inšpekcijski postopek se vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi. Zgolj posredni učinki odločitve inšpektorice pa se ne morejo šteti za zelo hude posledice, ki bi bile s tem povzročene tožnikom.
ZHO člen 2, 2/4, 15, 16, 24, 24/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
humanitarna organizacija - pogoji za pridobitev statusa - zavrženje vloge - upravičenec - verska skupnost
Za interpretacijo četrtega odstavka 2. člena ZHO v smislu, da za status humanitarne organizacije lahko zaprosijo tudi tiste organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti, govori tudi zakonski koncept verskih skupnosti, kot je opredeljen v 5. členu Zakon o verski svobodi in po katerem so verske skupnosti splošno koristne organizacije, pri katerih se prepletata dve prvini. Prva je zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju ter prizadevanje za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja. Druga prvina verskih skupnosti, ki mora biti podana kumulativno s prvo, pa je neposreden širši družbeni prispevek teh skupnosti, kadar s svojimi dejavnostmi presegajo zgolj notranje versko življenje, tako da opravljajo še kulturne, vzgojne, izobraževalne, solidarnostne, karitativne in druge dejavnosti s področja socialne države.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - dohodek iz kmetijske dejavnosti - pritožbena novota
Tožnik je v pritožbenem postopku dodatno dostavil izjave odkupovalcev njegovih kmetijskih pridelkov ter s tem utemeljeval, da so bili njegovi dohodki od prodaje jajc in gnoja višji od dohodkov, ki so bili za ta dva produkta izračunani po Katalogu kalkulacij. Sodišče soglaša z drugostopenjskim organom, da so te navedbe nedovoljene pritožbene novote.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZUS-1 člen 32. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - znatna nevarnost za pobeg - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - nedovoljeni prestop čez državno mejo - začasna odredba
Za sprejem odločitve, da se prosilca pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, z namenom omogočiti izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov, pa tudi, da je za izvedbo postopka predaje nujen. Zgolj dejstvo, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je podana njegova znatna begosumnost, in da bi ga bilo potrebno skladno z Uredbo Dublin III pridržati, da ne bi preprečil vračanja odgovorni državi članici.
Zgolj dejstvo, da je tožnik izpovedal, da je njegova ciljna država Francija, samo po sebi ne kaže, da bo s potjo nadaljeval pred dokončanjem postopka. Nenazadnje zgolj želja po ciljni državi, v primeru državljanov tretjih držav, ne pomeni nekega končnega cilja, ki bi ga želeli nujno uresničiti (tako izhaja tudi iz zaslišanja na glavni obravnavi), tako da je tožnik sodišče s svojo izjavo, da je v Sloveniji zadovoljen, prepričal, da pred dokončanjem postopka svoje želje po ciljni državi ne bo skušal uresničiti in pobegniti.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
V sodni poravnavi ni bilo določeno, da mora tožena stranka v pravdnem postopku stroške, ki jih je založila Republika Slovenija, plačati v korist proračuna Republike Slovenije, temveč v korist tožnika, to je upravičenca do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je stvar tožnika, da te stroške izterja od nasprotne stranke na podlagi sklenjene poravnave, kakor tudi, da plača razliko do višine stroškov, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - določitev preživnine
Po presoji sodišča je pravilna odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek določitve preživnine po 24. členu ZBPP niso izpolnjeni. Organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotavlja, da tožnik že ima izvršilni naslov za plačilo preživnine, zato ponovnega postopka ne bi bilo razumno začeti.
Tožeča stranka v tožbi kot izpodbijani akt navaja sklep, katerega pa tožbi ni priložila, iz odgovora tožene stranke pa izhaja, da akta pod navedeno številko ni izdala. Tožnica je bila z navedenim seznanjena, vendar kljub pozivu navedenih nejasnosti ni odpravila, niti ni predložila izpodbijanega akta. Pri tem je bila opozorjena na posledice, ki bodo nastale, če tega ne bo storila. Ker kljub pozivu tožnica vloge ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, vloga, ki jo je vložila, pa ni takšna, da bi jo bilo mogoče obravnavati, saj ni mogoče ugotoviti, kateri akt se s tožbo izpodbija, je sodišče vlogo zavrglo.
odločba o izbiri koncesionarja - izrek ničnosti odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija - stranka v postopku
Predlog za ugotovitev ničnosti je ministrstvo pravilno zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bil stranka v postopku, ki lahko poleg državnega tožilca in državnega pravobranilca (sedaj državnega odvetnika) po prvem odstavku 280. člena ZUP predlaga, da se odločba izreče za nično. Tožnik pa ob vložitvi predloga tudi ni izkazal okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo aktivno legitimacijo.
Tožnik zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebiten uspeh te tožbe, ne more izkazati obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev predloga za ugotovitev ničnosti kasneje izdane odločbe o izbiri drugega izvajalca javne službe.
Pri ugotavljanju obstoja aktivne legitimacije za vložitev predloga za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče upoštevati odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-666/10 in opr. št. Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011, torej presojati, ali odločba posega v pravice ali pravne koristi vlagatelja zahteve. Omenjana odločitev Ustavnega sodišča RS se namreč nanaša zgolj na ugotavljanje aktivne legitimacije v primeru uveljavljanja katerega od ničnostnih razlogov po 279. členu ZUP, ki predstavljajo najtežje kršitve pravil materialnega in procesnega prava, ki imajo lahko vpliv tudi na pravni položaj tretjih oseb, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bile udeležene. Zato stališča Ustavnega sodišča RS o aktivni legitimaciji v primeru predloga za ugotovitev ničnosti ni mogoče uporabiti tudi v primeru drugih izrednih pravnih sredstev.