razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - gradnja avtoceste - javna korist - obstoj javne koristi - nujnost in sorazmernost razlastitve
Pri presoji pogoja nujnosti (neobhodnosti) razlastitve se odgovarja na vprašanje, ali predlagatelj razlastitve ne razpolaga z nepremičninami (jih že ima v lasti), ki mu omogočajo enakovredno izvedbo projekta oziroma ali predlagatelj razlastitve lahko doseže namen z drugimi sredstvi oziroma na drug način.
Pločnik in zelenica sta celota, skupaj z voznim pasom, glede na določbe ZCes-1, ki določa sestavne dele javne ceste in glede na podane okoliščine konkretnega primera. Ločena presoja izpolnjevanja pogoja nujnosti zato ne pride v poštev.
Na strani javne koristi je prvostopenjski organ upošteval, da bo izgradnja vplivala na pretočnost prometa in prometne razmere obstoječe ceste. Presodil je tudi težo posega v lastninsko pravico tožnice in ugotovil, da ker gre za zemljišči, ki že sedaj mejita na javno cesto, to ne pomeni prekomernega posega v njeno lastninsko pravico ter z predvideno ureditvijo in gradnjo protihrupne ograje, ne bo bistveno poseženo v kvaliteto njenega bivanja oziroma bivanja njene družine.
DDV - odmera in vračilo DDV - zahteva za vračilo DDV - predlog za obnovo postopka - novo dejstvo - sodba kazenskega sodišča
V konkretni zadevi je prvostopenjski organ pri preverjanju formalnih pogojev za obnovo postopka, med katerimi je tudi pogoj, da je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana, ugotovil, da ta pogoj ni izpolnjen. Zato je prvostopenjski organ, na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP, ki se subsidiarno uporablja (2. člen ZDavP-2), tožnikov predlog za obnovo postopka pravilno zavrgel. Sodišče se strinja s presojo obeh davčnih organov, da okoliščina, na katero se predlog opira, to je novo dejstvo, ki ga tožnik uveljavlja s sklicevanjem na sodba kazenskega sodišča, na katero se sklicuje, ni verjetno izkazana. Glede na to, da je prvostopenjski organ tožnikovo vlogo obravnaval kot predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo z dne 3. 4. 2012, ki pa ga je zavrgel (zaradi neobstoja formalnih pogojev), po presoji sodišča niso obstojali razlogi za meritorno odločanje o zahtevi za vračilo DDV.
ZBPP člen 20, 20/5, 34, 34/2. ZUP člen 7, 9, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - vrednostni papirji - načelo varstva pravic strank - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožena stranka je s tem, ko tožeče stranke ni seznanila z ugotovitvami, ki izhajajo iz podatkov, ki jih je pridobila iz registra KDD, ter s tem, da ji ni dala možnosti, da se o teh podatkih izjasni ter predloži nasprotne dokaze, bistveno kršila pravila upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - ustavna pritožba
Ustavno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da določitev obveznega zastopanja samo po sebi ni v neskladju z Ustavo RS. Tožnik zato tudi po presoji sodišča nima verjetnega izgleda za uspeh z ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena njegova zahteva za revizijo, ker ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Sodišče pritrjuje tožniku, da izpodbijana odločba glede neupravičeno prejetega zneska, ki ga mora tožnik po izpodbijani odločbi vrniti, nima razlogov, zato je ni mogoče preizkusiti. Zlasti nima navedb o višini posameznih priznanih nagrad posameznim izvedencem in izvajalcem BPP, ki naj bi jih predstavljal znesek 19.445,59 EUR. Navedeno pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
Tožnica z navedbami v predlogu, ki jih ponavlja tudi v tožbi, in sicer da bo morala zaradi načrtovane gradnje urediti fasado zadnjega dvorišča ter sprejeti ukrepe za zaščito pred vplivi novo umeščenega prehoda (zaščita pred hrupom, zastiranje pogledov v poslovni prostor, preprečitev nasilnega vstopa skozi javno izpostavljena okna itn.), izraža svoj interes, da do načrtovane gradnje v tem obsegu ne bi prišlo, ki pa ga ob upoštevanju vsebine odločanja v postopku za izdajo kulturnovarstvenega soglasja ne more varovati.
Objekt, ki je stal na mestu obravnavane gradnje, je bil pred to gradnjo v celoti odstranjen, torej ne more iti ne za obnovo ne za rekonstrukcijo tega objekta. Po presoji sodišča je zato to gradnjo treba šteti za novogradnjo.
ZV-1 člen 37, 37/1, 38, 38/1, 38/2, 38/3, 125, 125/3.
ukrep inšpektorja za okolje - prost prehod do morskega dobra - raba morja - naravno kopališče - zaračunavanje vstopnine
V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik razpolaga z delnim vodnim dovoljenjem z dne 28. 5. 2009, s katerim je pridobil vodno pravico za neposredno rabo morja za naravno kopališče in da to pravico izvršuje na lokaciji naravnega kopališča „plaža hotela V.“. Da bi za tako rabo (torej za izvajanje podeljene vodne pravice) moral zgraditi objekt, pa ne v postopku niti v tožbi ne zatrjuje. Vsi objekti, ki jih je zgradil (njegov predstavnik je pri inšpekcijskem pregledu navajal npr. zunanji bazen, toaletne prostore, tuše), namreč že po naravi stvari niso objekti, ki bi bili potrebni za izvajanje vodne pravice, ki se nanaša na neposredno rabo morja. Za objekte, ki jih našteva v tožbi, tako tudi sam pove, da so potrebni za dejavnost kopališča. To pa pomeni, da bi tudi brez njih lahko morje neposredno uporabljal. Zato je zmotno stališče, da so njegovi objekti nujni za izvajanje pravice do posebne rabe morja za naravno kopališče.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je inšpektorica ob ogledu ugotovila, da je območje naravnega kopališča ograjeno, da se na vzhodni in zahodni strani kopališča nahaja vhod v naravno kopališče, kjer delavca zavezancem zaračunavata in pobirata vstopnino, ob vsakem od obeh vhodov pa je postavljen tudi cenik, da je sicer tik ob morju prost prehod širine okoli 3 m, da pa je ob njem tabla z napisom o dovoljenem prostem prehodu, a brez zadrževanja na plaži. Glede na take neizpodbijane ugotovitve se sodišče strinja tudi s tem, da tožnica za izvajanje svoje vodne pravice, to je za rabo morja za namen naravnega kopališča, ne sme zaračunavati in pobirati vstopnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načelo pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Interes pravičnosti, ki je bil podlaga za postavitev zagovornika na podlagi četrtega odstavka 4. člena, tretjega odstavka 12. člena, drugega odstavka 65. člena in 71. člena ZKP, je tako nalagal postavitev zagovornika po uradni dolžnosti, kadar pogojev za obvezno obrambo ni bilo, obdolženec pa si glede na njegove gmotne razmere zagovornika ni mogel plačati sam. Načelo pravičnosti in morale iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa odobritev brezplačne pravne pomoči odreka. Po navedenem torej obeh, čeprav jezikovno podobnih določb (obe vsebujeta pojem pravičnosti), ni mogoče enačiti.
Iz tožbenih navedb izhaja, da želi tožnik predvsem doseči odložitev izvršitve izpodbijane odločbe, torej odstranitve izpodbijanega objekta, do časa, ko bo lahko zanj pridobil gradbeno dovoljenje. Vendar pa je to v upravnem sporu mogoče le v omejenem obsegu, za čas trajanja upravnega spora, na podlagi zahteve za izdajo začasne odredbe. Po tem, ko je v upravnem sporu izdana pravnomočna odločba, sodišče za tako odložitev nima več nikakršne zakonske podlage. Tožnik bo zato morebitne razloge za odložitev izvršitve lahko uveljavljal šele v upravnem izvršilnem postopku, če bo do njega prišlo. V tem postopku bo lahko uveljavljal tudi razloge, ki preprečujejo izvršbo, predvsem morebitno legalizacijo obravnavanega objekta.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 29, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je bila vložena po preteku zakonskega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki se je iztekel 16. 10. 2014, ter je tako prepozna. Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče zavreči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - pravočasnost prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Poziv za predložitev listin o premoženjskem stanju, ki ima podlago v tretjem odstavku 20. člena ZBPP, ni poziv za dopolnitev nepopolne vloge, ampak za predložitev dokazov, ki niso sestavni del popolne vloge.
javni natečaj - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje - pogoj znanja tujega jezika - dokazilo o znanju tujega jezika
V javnem natečaju je določeno le, da mora prijava vsebovati dokazila in ne kakšne vrste dokazil mora vsebovati. Zato sodišče ne more slediti stališču toženke, da iz besedila javnega razpisa jasno izhaja zahteva po predložitvi potrdila Državnega izpitnega centra o znanju jezika na ravni B2 oziroma ustreznega potrdila druge evropske izobraževalne ali jezikovne inštitucije. Če javni natečaj take zahteve ni postavil, tudi odločitev o ugotovitvi formalne nepopolnosti vloge ne more temeljiti na ugotovitvi, da ta zahteva ni bila spoštovana.
Predlog komisije za dodelitev sredstev za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) je odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato zahteva po vodenju zapisnika o opravljanju strokovnega pregleda in ocenjevanju vlog terja, da se pri vsakem prijavitelju navede razloge, ki so vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za odločitev. Ti razlogi morajo biti navedeni tudi v odločitvi o sofinanciranju nove tehnološke opreme, saj le obrazložena odločitev omogoča njen preizkus.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - nepravdni postopek
Tožnica je v nepravdni zadevi, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, po podatkih upravnega spisa imela status nasprotnega udeleženca, torej osebe, proti kateri je predlog vložen. Njeno pričakovanje v postopku, o katerem govori tretji odstavek 24. člena ZBPP, je torej bilo, da predlagatelj s svojim predlogom ne bo uspel. Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne pojasni, v čem naj bi bilo to pričakovanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, temveč nasprotno: navaja razloge, iz katerih predlagatelj s svojim predlogom ni mogel uspeti. Ali je ta procesna situacija dovolj jasna oziroma preprosta, da tožnica (čeprav kot pravni laik) ne bi potrebovala pravne pomoči, pa – kot je bilo že obrazloženo – ne more biti razlog za zavrnitev prošnje za BPP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - služnost poti - poseg v služnostno pravico
V zadevi ni sporno, da je bil tožničin zahtevek za ugotovitev služnostne pravice hoje, „živinogonje“ in vožnje z vsemi vozili po obstoječih dveh poteh na zemljišču načrtovane gradnje pravnomočno zavrnjen. To pomeni, da tožnica zatrjevane pravice ni izkazala, zato z gradnjo v njo ne more biti poseženo. Celo v primeru, da bi bil izid sodnega postopka zanjo pozitiven, bi lahko preprečila izdajo gradbenega dovoljenja le, če bi načrtovani objekt posegal v izvrševanje služnostne pravice (jo oviral ali preprečeval).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - stroški postopka - uspeh s tožbo
Tožnik v tožbi ne ugovarja ugotovitvi organa za BPP, da je s tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 168/2014 v upravnem sporu uspel. Prav tako ne navaja, da bi v upravnem sporu, v katerem je izpodbijal navedeni sklep, imel kakšne stroške.
vozniško dovoljenje - odvzem vozniškega dovoljenja - pogoji za odvzem vozniškega dovoljenja - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo
V skladu s členom 54 ZVoz, ki določa pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, se to lahko izda le, če je oseba telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom. Termin „duševna zmožnost“ torej določa zakon, zato so tožbeni ugovor v zvezi s tem neutemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vrnitev napotnice - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Iz odločbe o odobritvi BPP upravičenki izhaja, da ji je bila BPP dodeljena v obsegu za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v preiskovalno-kazenski zadevi in kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz navedene odločbe torej ne izhaja, da bi bila upravičenki dodeljena BPP za celoten postopek na I. in II. stopnji, temveč le v obsegu navedene kazensko-preiskovalne zadeve, torej za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj zoper upravičenko kot osumljenko zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Tožnik je tožbo zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za pogojni odpust, vložil potem, ko je bil že odpuščen s prestajanja kazni zapora. Zato si z vloženo tožbo tudi v primeru morebitne ugoditve ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnik tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.