obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes za udeležbo v postopku
Tožnik pravnega interesa za sodelovanje v postopku kot stranka ni izkazal, s tem pa tudi ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za obnovo postopka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi
Bistvena okoliščina v tem postopku je, da je bil postopek ugovora zoper sporni izvršilni sklep št. In 229/2010 že enkrat začet in tudi pravnomočno končan, zato iz razloga procesne predpostavke takšnega ugovora ni mogoče vložiti še enkrat po izteku roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - priča - zaslišanje priče
Mogoča je dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih, ni pa je mogoče dodeliti za postopek, ki teče zoper drugo osebo in v katerem je prosilec udeležen zgolj kot priča. Kot je že pravilno pojasnila tožena stranka, pričo zavezuje 234. člen ZKP. Zaslišanja kot priče se lahko prosilka udeleži tudi sama, tudi upravno sodna praksa dodelitve brezplačne pravne pomoči v postopku, v katerem bi bila prosilka samo zaslišana kot priča, ne priznava.
specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nova lokacija opravljanja dejavnosti - odvzem dovoljenja
Določba 3. člena ZZDej, ki jo tožena stranka kot pravno podlago za izdajo dovoljenja navaja v uvodu svoje odločbe, vsebuje le pooblastilo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ne pa tudi pooblastila za odvzem dovoljenja, ki mora biti v zakonu posebej določeno. Ker ZZDej posebnih določb o odpravi oziroma razveljavitvi izdanega dovoljenja ne vsebuje, je odprava ali razveljavitev pravnomočne odločbe dopustna le na podlagi izrednih pravnih sredstev po določbah ZUP, če so za njihovo uporabo izpolnjeni predpisani pogoji.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vrnitev napotnice - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Iz odločbe o odobritvi BPP upravičenki izhaja, da ji je bila BPP dodeljena v obsegu za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v preiskovalno-kazenski zadevi in kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz navedene odločbe torej ne izhaja, da bi bila upravičenki dodeljena BPP za celoten postopek na I. in II. stopnji, temveč le v obsegu navedene kazensko-preiskovalne zadeve, torej za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj zoper upravičenko kot osumljenko zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
upravni spor - mnenje komisije za etiko Odvetniške zbornice - organ z javnimi pooblastili - zavrženje tožbe
Izpodbijanega mnenja Komisije za etiko odvetniška zbornica ni sprejela kot organ, kot je definiran v 1. členu ZUS-1, zaradi česar v tem primeru ni mogoč upravni spor iz 4. člena ZUS-1, kjer je možno izpodbijati le akte in dejanja organov, kot so definirani v 1. členu ZUS-1. Izpodbijanega mnenja tožena stranka torej ni sprejela kot oblastveni organ.
Sodišče načeloma ne nasprotuje temu, da bi na splošno gledano lahko pri odločitvah Komisije za etiko oziroma Častnega razsodišča lahko šlo v določenih primerih tudi za poseg v določeno pravico, vendar pa glede na slovensko pravno ureditev in ob upoštevanju ZUS-1 v povezavi z Ustavo RS (121. člen Ustave) v tovrstnih primerih, ko Komisija za etiko sprejema svoje mnenje, ni možen upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic (še manj redni upravni spor), ker bi bilo tako stališče v nasprotju s 121. členom Ustave, kjer je nedvoumno zapisano, kaj pomeni pojem javnega pooblastila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - lastnik objekta - vpis v zemljiško knjigo - objekt za opravljanje kmetijske dejavnosti
Na obveznost plačila NUSZ ne more vplivati dejstvo, da tožeča stranka v zemljiški knjigi ni vknjižena kot lastnica. Lastništvo namreč dokazujejo priložene kupne pogodbe, iz katerih izhaja nakup teh objektov dne 23. 3. 1990. Ker je šlo v danem primeru sklenitve prodajnih pogodb za prenos pravice uporabe, vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, zemljišča pod stavbami pa so na lastnika-tožnika prešla ex lege na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Prav tako na obveznost odmere in plačila NUSZ ne more vplivati prepoved obremenitve in odsvojitve, saj ta prepoved ne posega v pravico lastnika objekt uporabljati.
Objekta v času odmere spornega nadomestila nista služila opravljanju kmetijske dejavnosti, kar ni sporno, niti takšne lastnosti objektov tožeča stranka ne more dokazovati s podatkom, da se je nekoč takšna dejavnost v teh objektih že opravljala.
S tako skopimi in splošnimi navedbami glede vpliva projekta na okolje tožnik ni izkazal obstoja kakršnekoli dodatnih ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje, kar je bil pogoj, da so se projektu pri merilu vpliva na okolje lahko dodelile 4 točke. Podrobneje vpliv investicije na okolje tožnik pojasnjuje šele v tožbi, v kateri pa prijavitelj na javnem razpisu zaradi težnje po enaki obravnavi prijaviteljev ne more več dopolnjevati svojih navedb v vlogi.
ZMZ člen 28, 28/1, 28/1-2, 28/1-3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite in glede vsebine te zaščite člen 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-b, 15/1-c.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne zaščite - resna škoda - prosilec iz Afganistana
V primeru 2. alineje 28. člena ZMZ je pravno zavarovana dobrina človekova pravica do prepovedi nečloveškega ravnanja (in mučenja), ki je absolutno zavarovana dobrina in po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) varstvo te pravica pride v poštev v primeru splošnega nasilja v določeni državi samo izjemoma. V primeru zaščite iz 3. alineje 28. člena ZMZ oziroma člena 15c. Kvalifikacijske direktive II pa ne gre zgolj za varstvo absolutne pravice, kajti poleg „življenja“ je zavarovana tudi „osebnost“ civilista; zakonodajalec EU je samo dejanja preganjanja v zvezi z statusom begunca izrecno vezal na kršitve absolutnih pravic (26. člen ZMZ), ne pa tudi dejanja resne škode iz 3. alineje 28. člena ZMZ. Dejanja resne škode iz 1. in 2. alineje 28. člena ZMZ so vezana na kršitve absolutnih pravic, ker se ta zaščita z vidika prava EU veže na zaščito po EKČP.
Še bolj konkretno se razlika med 3. alinejo 28. člena ZMZ na eni strani in 2. alinejo 28. člena oziroma 3. členom EKČP na drugi strani kaže pri konceptu notranje zaščite (vključno z ureditvijo subjektov zaščite). Pravo EU namreč daje višjo raven zaščite prosilcem, kot jo daje sodna praksa ESČP. Z vidika sodne prakse ESČP namreč ni pomembno, kdo zagotavlja zaščito pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem v primeru splošnega nasilja in kritičnih življenjskih razmer izvorni državi.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja
Določitev primernega roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji je v pristojnosti zakonodajalca. Rok treh let od uveljavitve zakona pa je po presoji sodišča tudi primeren rok za uveljavitev pravice.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - odločitev organa sodne veje oblasti - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi izpodbija sklep okrajnega sodišča, ker meni, da je terjatev, ki je bila predmet izvršilnega postopka, že absolutno zastarala. Izpodbijani sklep sodišča pa ni upravni akt v skladu z 2. členom ZUS-1, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, temveč predstavlja odločitev sodne veje oblasti v smislu 3. člena ZUS-1. Gre za akt izdan v okviru izvajanja ustavnih pristojnosti sodne veje oblasti, zoper katere pa je zagotovljeno sodno varstvo v postopkih pred sodišči splošne pristojnosti.
sklep o izvršbi - obnova postopka - obnova izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi za izterjavo denarne kazni v postopku upravne izvršbe nedenarne terjatve s prisilitvijo, izdan na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, ni akt, glede katerega bi bilo mogoče obnoviti postopek.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - razlogi za zavrnitev prošnje - podrejanje pravnemu redu RS - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je svoji prošnji priložil delovno dovoljenje in pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenil z gospodarsko družbo B. d.o.o., zato ne morejo več obstajati razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, saj iz navedenega izhaja, da tožnik očitno ni več zaposlen kot direktor pri tisti gospodarski družbi, kjer so bile zaznane kršitve. Tožena stranka pa ni utemeljila, da tožnikovo zdajšnje bivanje v Sloveniji, ko je zaposlen kot pek, vzpostavlja domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
ZIKS-1 člen 98a. ZUP člen 248, 248/2, 251, 251/1. ZUS-1 člen 52.
prestajanje kazni zapora - začasna namestitev v bivalni prostor s strožjim režimom - skrajšani ugotovitveni postopek - dopolnitev obrazložitve - tožbena novota
Namen določitve bivalnih in drugih prostorov s strožjim režimom v zaprtem zavodu ali oddelku, v katere se začasno lahko namestijo obsojenci, je v zagotovitvi varnosti.
Zaslišanje stranke v skladu s 3. odstavkom 211. člena ZUP v zvezi z 8. členom ZIKS-1 ni potrebno, kadar lahko pristojni organ na podlagi 1. odstavka 211. člena ZUP v skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči ustno o nujnih ukrepih v javnem interesu iz 4. točke 1. odstavka 144. člena ZUP, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.
S svojo obrazložitvijo je drugostopenjski organ pravilno odpravil ugotovljeno pomanjkljivost v delno pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijane prvostopenjske odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči.
vozniško dovoljenje - odvzem vozniškega dovoljenja - pogoji za odvzem vozniškega dovoljenja - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo
V skladu s členom 54 ZVoz, ki določa pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, se to lahko izda le, če je oseba telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom. Termin „duševna zmožnost“ torej določa zakon, zato so tožbeni ugovor v zvezi s tem neutemeljeni.
ZUP člen 4, 63, 63/2. ZVis člen 73b, 73b/3. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov 24, 24/1.
podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - rok za oddajo prošnje - po elektronski pošti oddana vloga
Določilo tretjega odstavka 73.b člena ZVis, ki ministra, pristojnega za visoko šolstvo, pooblašča za določitev podrobnejše ureditve subvencioniranja bivanja študentov, ne more pomeniti pooblastila, da minister s podzakonskim aktom to določi povsem drugače od zakonske ureditve v ZUP.
Pisanja, oddanega po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, po določbah ZUP sploh ni mogoče šteti kot pisno vlogo.
Tožnik je tožbo zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za pogojni odpust, vložil potem, ko je bil že odpuščen s prestajanja kazni zapora. Zato si z vloženo tožbo tudi v primeru morebitne ugoditve ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnik tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - sestava strokovne komisije
Ni pravilno stališče tožene stranke, da se je tožnik z vložitvijo dveh istovrstnih vlog dvakrat prijavil na javni razpis. Obe istovrstni vlogi se nanašata na isto zadevo (isto pravico oziroma pravno korist do sofinanciranja), saj se v obeh izraža identična zahteva in njena utemeljitev. Tožena stranka bi zato pri odločanju morala upoštevati konkretno dejansko stanje, ki izhaja iz celotne predložene dokumentacije. Drugačno postopanje bi bilo utemeljeno le, če bi se tožnik z dvema vlogama prijavil za sofinanciranje dveh različnih operacij.
URS člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevaje vstopnih pogojev - razpisna merila - načelo enakosti - odločanje upravnega organa v nasprotju s stališči sodišča
Glede na ugotovitve strokovne komisije v ponovnem postopku, iz katere izhaja, da vloga tožnika ne izpolnjuje zahtevanih vstopnih pogojev za kandidiranje, je tudi po mnenju sodišča tožena stranka vlogo tožnika utemeljeno zavrnila. Strokovna komisija vloge tožeče stranke utemeljeno ni vzela v naslednjo fazo, to je fazo ocenjevanja, saj za to ni imela podlage. Primarni pogoj za uspeh na javnem razpisu je namreč izpolnjevanje vstopnih pogojev za kandidiranje. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, je irelevantno, s koliko točkami bi utegnila biti ocenjena vloga tožnika.