davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na samo storitev prekrška oziroma (verodostojnost) plačilnega naloga, skladno z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2, v postopku izvršbe ni mogoče uveljavljati.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - stroški prevzema kmetije
Sodba oziroma stališče Upravnega sodišča RS, izraženo v sodbi U 172/2005, in na podlagi tega izdana odločba upravnega organa, ki je za leto 2004 upoštevala izplačilo nujnega deleža kot strošek prevzema kmetije, ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Tudi sicer se sodišče strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je bila odločba, katere obnova se predlaga, izdana na podlagi podatkov, ki jih je v tem postopku, na podlagi razpisa, predložila tožnica, tudi stroškov, ki se nanašajo na lastninski prevzem kmetije. Samo nestrinjanje s točkovanjem pa ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi določbe 1. točke 260. člena ZUP.
Sodišče soglaša s tožnicama, da je odstranitev objekta le eden izmed alternativno predpisanih ukrepov, vendar pa je prvostopenjski organ za izbiro tega ukrepa navedel jasne, določne in razumljive razloge, zato se sodišče nanje sklicuje. Tožnici po drugi strani nista navedli nobenih konkretnih razlogov, na katere bi opirali svoje stališče, da je odstranitev objekta prekomeren ukrep.
Po tretjem odstavku 54. člena ZGO-1 je treba v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za dozidavo in nadzidavo navesti številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, zgrajene pred 31. 12. 1966. Ne iz te določbe, ne iz smiselno oziroma po vsebini enake določbe prostorskega akta, na katero se sklicujeta tako tožnik kot toženka, ne izhaja nobena tožnikova osebna korist, torej korist, ki bi bila kakorkoli vezana na lastništvo sosednje nepremičnine oziroma na kakšen drug tožnikov pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodkov
Vračilo prejetega zneska BPP je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, zato ta določba po presoji sodišča ne posega v tožnikov socialni položaj oziroma ga ne bi smela poslabšati, zato sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na ogrožanje tožnikovega socialnega položaja, zavrača kot neutemeljen.
ZTZPUS člen 3. Pravilnik o varnosti strojev člen 14.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - odprava neskladnosti proizvoda - montaža delno dokončanih strojev - navodila za montažo
Proizvajalec posameznih sklopov - elementov odgovarja za te sklope, ki jih je proizvedel in tudi vgradil v linijo, in so bili na voljo za uporabo najkasneje na dan njihovega enostranskega prevzema dne 19. 10. 2011. Isto ugotovitev vsebuje tudi tožena stranka v pritožbeni odločbi z dne 5. 3. 2014, da so bili ti posamezni sklopi, ki so bili namenjeni za vgradnjo v linijo, naročniku dani na voljo za uporabo, s čimer so bili posledično dani na trg. To pomeni, da je trditev tožeče stranke o neskladnosti izpodbijanih odločb neutemeljena.
Sodišče soglaša s toženko, da obvestilo o izplačilu potnih stroškov ni ustrezno dokazilo o dejanskih stroških, saj ne vsebuje podatkov, ki bi dokazovali nastanek teh stroškov.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - dopolnilna odločba - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - stroški prevzema kmetije
Tožnica se ne strinja z višino dodeljenih sredstev, vendar bi te ugovore, ki so v bistvu ugovori nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, morala uveljavljati v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o dodelitvi sredstev. Prav tako z dopolnilno odločbo ni mogoče naknadno dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in tožnica, razen z izrednim pravnim sredstvom, če so za njegovo uporabo izpolnjeni pogoji, ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero so ji bila na podlagi razpisa, priznana sredstva iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2005.
Če tožnik meni, da za začasno ureditev parkirišča ne potrebuje gradbenega dovoljenja, komunalnega prispevka, ki mu je bil odmerjen z izpodbijano odločbo, ne bo plačal - posledično mu gradbeno dovoljenje ne bo izdano.
V konkretnem primeru ni sporen obseg gradnje, niti to, da tožnik kot investitor zanjo ni pridobil gradbenega dovoljenja, zato se sodišče strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj. Iz njih izhaja, da obravnavana gradnja, ker ne gre za enostavne objekte, ne bi smela biti izvedena brez predpisanega dovoljenja, zaradi česar je bilo treba izreči inšpekcijske ukrepe, ki jih v primeru nelegalne gradnje predvideva ZGO-1.
Na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati kasneje nastale okoliščine, tako tudi ne v tožbi zatrjevana pridobitev gradbenega dovoljenja z dne 28. 1. 2014 za postavitev krmišč kot nezahtevnih objektov.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29.
obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za obročno plačilo - dohodki davčnega dolžnika - ogroženo preživljanje
Dohodki tožnice in njenih družinskih članov presegajo višino dohodkov, ki davčnemu organu dopuščajo, da dovoli obročno plačilo davčnega dolga. To pa obenem pomeni, da davčni organ ni mogel ugoditi tožničini zahtevi za obročno plačilo.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 6, 67, 67/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - načelo zakonitosti - sprememba pravnega predpisa
Načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP terja od upravnega organa, da odloči o strankini zahtevi na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja, v konkretnem primeru na podlagi veljavnega OPN in njegovih prehodnih določb, ki ureja uporabo predpisov v že začetih postopkih. OPN v 101. členu jasno dopušča uporabo dotedanjih prostorskih aktov samo v primerih, ko so bile popolne vloge vložene pred uveljavitvijo OPN. Kdaj je bila vložena vloga, ki je bila dopolnjena, določa drugi odstavek 67. člena ZUP, in sicer se v primeru, če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Izpodbijana odločitev bi bila pravilna in zakonita le, če bi šlo za gradnjo na kmetijskem zemljišču, ki ne leži v neposredni bližini EUP, v kateri že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije. Upravni organ pa zaradi napačnega stališča, da gradnja skednja na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) sploh ni dopustna, teh odločilnih dejstev ni ugotavljal. Zato ugotovitve upravnega postopka sodišču ne omogočajo preizkusa pravilnosti presoje skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načelo pravičnosti
ZBPP, ZKP ali kakšen drug zakon pravice obdolžencev do BPP ne urejajo drugače, kot je to predvideno v ZBPP za tožene stranke v drugih postopkih, zato daje povedano po prepričanju sodišča podlago za sklep, da interes pravičnosti iz 71. člena ZKP ni identičen načelom pravičnosti in morale iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki bi jim moralo nasprotovati prosilčevo pričakovanje glede kazenske zadeve. To, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja oziroma da mu bo v nasprotnem primeru ob upoštevanju vseh okoliščin njegovega primera izrečena primerna kazenska sankcija, pa že po naravi stvari ne more biti v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti ali morale. Zato v kazenskih zadevah pri odločanju o dodelitvi BPP obdolžencem ne gre za enako presojo, kot je bila urejena v ZKP.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - družinsko podjetje - nepopolno ugotovljeno dejstva
Za prvo-tožečo stranko je prošnjo vložil njegov tast, ki je lastnik podjetja, ki ga vodi v Sloveniji in je državljan Republike Slovenije in sicer z namenom, da bi sebe zaradi zdravstvenih razlogov razbremenil in da bi podjetje prevzel družinski član glede na to, da zakoniti zastopnik podjetja nima moških potomcev. Poleg dopisa, v katerem je zastopnik podjetja C.C. prepričljivo opisal ozadje in razloge za prepis lastništva in zaposlitev prvo-tožeče stranke, je zastopnik podjetja (sedaj drugotožeče stranke) v potrditev svojih navedb predložil tudi dokaz, in sicer zaključno odpustnico iz ambulante z dne 26. 10. 2011. Tožena stranka teh dejstev v dokazni oceni ni upoštevala.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev - pravni interes
Ker tožnika v tožbi nista izkazala obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bilo zaradi ukinitve statusa grajenega javnega dobra poseženo v kakšno njuno na zakon ali drug predpis oprto pravico ali pravno korist, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice - načelo zaslišanja stranke
ZBPP ne določa, kaj se šteje za zadnjo opravljeno storitev, zato je to pomensko odprt pojem. Iz navedenega razloga odločanje o povrnitvi stroškov postopka ne more potekati po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez upoštevanja načela zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa, glede na to, da je imela namen predlog za povrnitev stroškov zavrniti, dala tožnici možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje
Tožnik zoper zatrjevano preganjanje ni poiskal zaščite pri pristojnih organih v izvorni državi in zato ne more z uspehom uveljavljati mednarodne zaščite, kajti ta nastopi šele, če državni subjekti v izvorni državi preganjanim ne nudijo ustrezne zaščite, tožnik pa je sam zatrjeval, da v izvorni državi ni niti enkrat poiskal zaščite pri policiji in drugih ustreznih organih.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da se policija v tožnikovi izvorni državi uspešno spopada s kaznivimi dejanji v okviru pooblastil, ki jih ima in se zaradi tega tožnik ne more uspešno sklicevati, da policija ni storila ničesar in da mu ni zmožna nuditi zaščite, tožnikove izjave in priložena obsodilna kazenska sodba pa izkazujejo, da ima država učinkovit sodni sistem in je prosilcu sposobna nuditi ustrezno zaščito.
V tožnikovi družini sta bila ubita tako oče kot svakinja, vendar ni razumno pričakovati groženj iz razloga krvnega maščevanja, saj ne gre za omadeževanje časti, če je tožnik zgolj povedal, kaj so njihovi nasprotniki počeli pri njih doma. Za poseg v čast ne more iti, če nekdo zgolj pove, kaj se je zgodilo.
Razlog, da tožniku mednarodna zaščita ni bila priznana, je v tem, da dejanja, kot jih je opisal, ne ustrezajo definiciji preganjanja iz ZMZ, ker ni dokazal, da mu država ni sposobna nuditi zaščite, ko so mu grozili nedržavni subjekti.
V izpodbijanem sklepu se tožena stranka ni opredelila do tega, ali je možno vloge tožeče stranke za pridobitev koncesije za vrtino (iz l. 2003, 2004) obravnavati kot vloge po 199. členu ZV-1, iz sklepa pa tudi ni razvidno, ali je o teh vlogah, ki se nanašajo med drugim tudi na sporno vrtino, glede konkretne vrtine RgS – 2/88 že kdaj odločila in je tako postopek že zaključen, ali pa se šteje, da je ta postopek v zvezi z vrtino RgS – 2/88 (ne pa tudi v zvezi z ostalimi vrtinami iz teh vlog) še vedno odprt. To pa so v obravnavani zadevi tako pomembne okoliščine za presojo, ali naj se postopek obnove dovoli ali ne, da je obrazložitev preveč pomanjkljiva, da bi se dalo sklep preizkusiti, saj te okoliščine niso pojasnjene. Ker se zaradi pomanjkljive obrazložitve sklepa ne da preizkusiti, je s tem podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja
Organ za brezplačno pravno pomoč je ravnal pravilno, ko je pri ugotavljanju vrednosti tožnikovega premoženja upošteval posplošeno tržno vrednost nepremičnin, navedeno v registru nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava RS.