ZTuj-2 člen 20, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 214, 237.
tujec - vizum za dolgoročno bivanje - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - z namenom pridobitve vizuma sklenjena zakonska zveza - obrazložitev odločbe
Če v odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih materialno-pravnih in procesno-pravnih določil, ki prestavljajo okvir upravnega odločanja v posamezni zadevi in jih je upravni organ pri svojem odločanju uporabil, v sami odločbi manjkajo odločilni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo prav takšno odločbo. Prav tako iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopenjski organ pred izdajo odločbe, glede na to, da gre za zavrnilno odločitev, dal tožniku možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - uvedba kazenskega postopka
Tožnica v obravnavani sporni zadevi uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1. Vrhovno sodišče RS je zavzelo pravno stališče, da se kazenski postopek po 1. odstavku 19. člena ZKP uvede na zahtevo upravičenega tožilca, torej je v svojem začetku vezan na zahtevo upravičenega tožilca, po podatkih spisa pa takšna zahteva upravičenega tožilca ni bila podana.
v konkretnem primeru ne gre za sodni postopek, za katerega je na podlagi 7. člena ZBPP mogoče pridobiti BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član - zunajzakonski partner prosilca - nov dokaz - tožbena novota
Tožena stranka ni imela podlage, da bi ob odsotnosti podatka o razmerju člana gospodinjstva do nosilca gospodinjstva sama sprejela zaključek o tem, ne da bi predhodno z navedenim seznanila tožnico in ji dala možnost, da se o teh zaključkih izjasni, ter da predloži nasprotne dokaze. Novo dokazilo, ki ga je tožnica priložila k tožbi, zato ne predstavlja nedopustne tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Organ mora v primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
lokalne volitve - potrditev mandatov - nepravilnosti pri delu volilnega odbora - volilna pravica - omejitev izvrševanja volilne pravice - oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo
ZVDZ-B, ki je pričel veljati 9.8.2006, je v duhu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-346/02 z dne 10. 7. 2003 uredil vprašanje glede omejitev izvrševanja volilne pravice tako, da je v prehodnih in končnih določbah v 32. členu določil, da osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost pred uveljavitvijo tega zakona, nimajo pravici biti voljene, imajo pa pravico voliti.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - družinsko podjetje - nepopolno ugotovljeno dejstva
Za prvo-tožečo stranko je prošnjo vložil njegov tast, ki je lastnik podjetja, ki ga vodi v Sloveniji in je državljan Republike Slovenije in sicer z namenom, da bi sebe zaradi zdravstvenih razlogov razbremenil in da bi podjetje prevzel družinski član glede na to, da zakoniti zastopnik podjetja nima moških potomcev. Poleg dopisa, v katerem je zastopnik podjetja C.C. prepričljivo opisal ozadje in razloge za prepis lastništva in zaposlitev prvo-tožeče stranke, je zastopnik podjetja (sedaj drugotožeče stranke) v potrditev svojih navedb predložil tudi dokaz, in sicer zaključno odpustnico iz ambulante z dne 26. 10. 2011. Tožena stranka teh dejstev v dokazni oceni ni upoštevala.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice - načelo zaslišanja stranke
ZBPP ne določa, kaj se šteje za zadnjo opravljeno storitev, zato je to pomensko odprt pojem. Iz navedenega razloga odločanje o povrnitvi stroškov postopka ne more potekati po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez upoštevanja načela zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa, glede na to, da je imela namen predlog za povrnitev stroškov zavrniti, dala tožnici možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - podaljšanje omejitve gibanja
Organ mora tudi pri podaljšanju trajanja ukrepa preizkusiti, ali razlogi za omejitev gibanja še obstojijo, torej vključno s tem, ali je to potrebno zaradi dokončanja postopka. Brez slednjega bi podaljševanje omejitve gibanja predstavljalo avtomatizem (če bi imel zakonodajalec tak namen, bi že v izhodišču dopustil možnost izreka štirimesečne omejitve), upravnemu organu pa omogočalo dodaten čas za izdajo odločbe v zvezi s prosilčevo prošnjo za mednarodno zaščito, čeprav v okoliščinah, v katerih bi lahko o njej že odločil.
ZRud-1 člen 40, 40/1, 40/1-2. ZUP člen 66, 66/2, 67, 67/2.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - obvezne priloge vloge - nepopolna vloga
Občinska uprava zahtevane izjave ni mogla izdati brez situacijskega načrta pridobivalnega prostora, ki ga je bil dolžan priložiti tožnik. Zato je bila vloga za izdajo potrdila nepopolna, saj ni vsebovala vseh sestavin, ki jih organ potrebuje za izdajo zahtevanega potrdila. Ker tožnik tudi po pozivu organa vloge v postavljenem roku ni dopolnil, je organ ravnal pravilno, ko je vlogo kot nepopolno zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje
Tožnik zoper zatrjevano preganjanje ni poiskal zaščite pri pristojnih organih v izvorni državi in zato ne more z uspehom uveljavljati mednarodne zaščite, kajti ta nastopi šele, če državni subjekti v izvorni državi preganjanim ne nudijo ustrezne zaščite, tožnik pa je sam zatrjeval, da v izvorni državi ni niti enkrat poiskal zaščite pri policiji in drugih ustreznih organih.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da se policija v tožnikovi izvorni državi uspešno spopada s kaznivimi dejanji v okviru pooblastil, ki jih ima in se zaradi tega tožnik ne more uspešno sklicevati, da policija ni storila ničesar in da mu ni zmožna nuditi zaščite, tožnikove izjave in priložena obsodilna kazenska sodba pa izkazujejo, da ima država učinkovit sodni sistem in je prosilcu sposobna nuditi ustrezno zaščito.
V tožnikovi družini sta bila ubita tako oče kot svakinja, vendar ni razumno pričakovati groženj iz razloga krvnega maščevanja, saj ne gre za omadeževanje časti, če je tožnik zgolj povedal, kaj so njihovi nasprotniki počeli pri njih doma. Za poseg v čast ne more iti, če nekdo zgolj pove, kaj se je zgodilo.
Razlog, da tožniku mednarodna zaščita ni bila priznana, je v tem, da dejanja, kot jih je opisal, ne ustrezajo definiciji preganjanja iz ZMZ, ker ni dokazal, da mu država ni sposobna nuditi zaščite, ko so mu grozili nedržavni subjekti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko prebivanje
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je v primeru tožnika podana upravičena petletna odsotnost iz razlogov, navedenih v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD, glede izpolnjevanja nadaljnjega pogoja, da bi se lahko štelo, da je podano dejansko življenje v Republiki Sloveniji, to je poskusa vračanja v obdobju nadaljnjih petih let, pa tožnik ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da bi se v nadaljnjem obdobju petih let poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
pogoji za razlastitev - javna korist - javna cesta
Javno cesto sestavljajo vsi elementi, navedeni v 8. členu ZCes-1, ti pa so podrobneje definirani v 2. členu ZCes-1. Javna cesta je torej dosti širši pojem kot cestišče, kot zmotno meni tožeča stranka. Sem razen cestišča sodijo tudi površine, ki so namenjene umestitvi cestnih naprav, kot podrobneje izhaja iz zgoraj citiranih določil 8. člena ZCes-1. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da naprave, potrebne za delovanje semaforjev, vključno z zemljiščem, na katerem stojijo, sestavljajo javno cesto. Ker pa sestavljajo javno cesto, ki je v uporabi in je bila v uporabi ob vložitvi zahteve za razlastitev, se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJC-B podana.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožnik zaposlen, pri tem pa ni ugotovil, kakšno plačo je v tem obdobju prejel. To pa je za odločitev ključno, saj je od tega odvisna ugotovitev, ali je tožnik brezplačno pravno pomoč prejel neupravičeno. Iz zbranih podatkov namreč izhaja, da tožnik kljub temu, da je bil zaposlen, plače ni prejel.
Iz vsebine 88. člena KZ-1 je razvidno, da gre pri odločanju o pogojnem odpustu za odločanje po prostem preudarku. V takšnem primeru mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastila določa zakon, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno obrazložitev.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zakonska podlaga za odločanje - določitev gradbene parcele - parcelacija - vrednotenje podržavljenega premoženja
Organ mora v postopku denacionalizacije skrbeti, da je elaborat parcelacije izdelan tako, da zadosti ZEN.
Odločba se na neobjavljeno navodilo, katerega pravna narava ni jasna, ne bi mogla sklicevati, pač pa bi se mogla opirati le na zakone in druge ustrezne predpise, ki urejajo relevantna vprašanja določanja funkcionalnih zemljišč in parcelacije zaradi možnosti vračanja delov nepremičnin itd.
Sodišče odločitve o vračanju delov nepremičnin, ki glede na stanje zemljiškega katastra nimajo samostojnih parcelnih številk, same po sebi ne presoja kot nezakonite. Vendar pa ugotavlja, da se izpodbijana odločba opira na Strokovno navodilo in usmeritve upravnim enotam za postopanje pri določitvi funkcionalnih zemljišč, odmerah in parcelacijah v postopku denacionalizacije (izrecno se nanj sklicuje tudi elaborat zemljiškokatastrske meritve z dne 2. 7. 2007), na katero bi se, kot na zakonito podlago ne mogla opirati. Poleg tega pa izpodbijana odločba kot obveznega sestavnega dela ne vključuje načrta parcelacije, da bi ga odločba o denacionalizaciji, s katero je odločeno o vračanju v naravi delov nepremičnin, ki po stanju zemljiškega katastra nimajo parcelnih številk, morala obsegati, skupaj z navedbo, da je ta načrt parcelacije podlaga za vodenje postopka evidentiranja parcelacije pri geodetskem organu, katerega izvedbo zahteva denacionalizacijski organ po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-1, 23, 23/3, 24, 24/2.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - vrstni red predkupnih upravičencev - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - poglavitni vir preživljanja
Sodna in upravna praksa pri ugotavljanju, ali kmetijska dejavnost pomeni osebi edino ali glavno dejavnost, ni nikoli upoštevala odhodkov, zato ti niso relevantni. Zakonsko besedilo „sredstva“ treba enačiti s „pridelki“, kar pa izključuje ugotavljanje stroškov. S tehtanjem obeh vrst prihodkov B.B. je prvostopenjski organ navedeno ugotovil na podlagi prave metode, ki odgovori na vprašanje, kateri od obeh dohodkov za osebo pomeni poglavitni vir preživljanja. V obravnavanem primeru več kot trikratnik doseženih dohodkov iz kmetijske dejavnosti v primerjavi s pokojnino zapolni zakonski dejanski stan, da kmetijska dejavnost za B.B. predstavlja „glavno dejavnost“ in „poglaviten vir za preživljanje“.
Zakonskih zadržkov za to, da bi vprašanja, ali fizična oseba šteje za kmeta po določbah 24. člena ZKZ, kot predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati ali rešiti sam organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla, ali pa se postopek mora prekiniti, ni ne v ZUP, ne v ZKZ, ne drugem zakonu. Postopek za izdajo odločbe o statusu kmeta je res postopek z eno stranko, ki postavi zahtevek za izdajo odločbe. V tem postopku tožnik res ni sodeloval, imel pa je možnost ugovarjati dejstvom, ki so bila podlaga za ugotovitev statusa kmeta že v postopku odobritve pravnega posla. Ni podlage za razlikovanje v primerih, ko je postopek prekinjen in se je odločalo o statusu kmeta s posebno odločbo ali pa se o tem odloča znotraj postopka.
V skladu z določili druge alineje prvega odstavka 23. člena ZKZ je bilo pravilno ugotovljeno, da ima predkupno pravico stranka z interesom, ki izpolnjuje pogoj po drugi alineji 23. člena ZKZ, ker s svojim zemljiščem meji na zemljišče prodajalca.
denacionalizacija - ničnost odločbe - funkcionalno zemljišče - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhajajo dokazi, na katerih toženka utemeljuje svoje razloge in šteje s strani tožnice zatrjevana dejstva za neizkazana. Toženka se je tudi, ne da bi bilo to razvidno, na kateri podlagi, postavila na stališče, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče k stavbi denacionalizacijskega upravičenca. Odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka, saj se toženka ni opredelila do razlogov, ki jih je navajala tožnica in njenih dokazov. Izpodbijane odločitve se zato ne da preizkusiti. Toženka pa tožnici tudi ni dala možnosti, da se izjavi o okoliščini, na katero je oprla svojo odločitev (da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče k stavbi denacionalizacijskega upravičenca) in ki pred tem v postopku ni bila zatrjevana in izpostavljena. Že iz teh razlogov (kršitev 9. člena in 214. člena ZUP) je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti, saj je kršitev določb postopka lahko vplivala na odločitev v zadevi.
Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti. Kolikor pa je že bila izvršena z vpisom v zemljiško knjigo, to še ne pomeni, da je ta denacionalizacijska odločba glede vračila v last tudi dejansko izvršljiva (v obsegu zemljišča, na katerem stojijo objekti v lasti tretje osebe).
Iz prvega odstavka 292. člena ZUP izhaja, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožnik bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo z dne 28. 11. 2011, lahko uveljavljal le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se namreč opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
globa za prekršek - davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - več sklepov o davčni izvršbi - ustavitev davčne izvršbe - vročitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja različnih sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Ugotovitev, da izvršba po izdanem sklepu o davčni izvršbi ni bila uspešna, ne pomeni podlage za ustavitev davčne izvršbe, temveč v odsotnosti razlogov za ustavitev narekuje izdajo sklepa o davčni izvršbi na drug predmet davčne izvršbe, torej nadaljevanje že začetega davčnega postopka.
Napaka pri vročanju odločbe o pritožbi v obravnavanem primeru ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe, saj je pooblaščenec tožeče stranke tožbo vložil pravočasno (glede na datum vročitve odločbe stranki) in napaka pri vročanju za stranko očitno ni imela nikakršnih neugodnih posledic.