Iz prvega odstavka 292. člena ZUP izhaja, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožnik bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo z dne 28. 11. 2011, lahko uveljavljal le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se namreč opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev - bančna garancija - izbris iz registra
Delodajalci za zagotavljanje dela delavcev, ki so bili na dan 1. 3. 2014 vpisani v register, v 3 mesecih od uporabe zakona (ta se je pričel uporabljati s 1. 3. 2014) ministrstvu predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti. Ta obvezna dokazila so predpisana v 164. členu ZUTD. Med strankama ni sporno, da tožeča stranka bančne garancije v višini 30.000 EUR kot enega izmed pogojev toženi stranki ni predložila. Ministrstvo po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti delodajalcu in ga izbriše iz registra ali evidence, med drugim tudi, če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD. Med temi pogoji pa je določeno tudi, da mora tožeča stranka toženi stranki predložiti tudi bančno garancijo najmanj v višini 30.000 EUR. Nesporno pa slednjega pogoja ni izpolnila. Pogoji za opravljanje dejavnosti iz 164. člena ZUTD so določeni tako, da mora delodajalec, v kolikor želi opravljati dejavnost, izpolnjevati vse predpisane pogoje in ne le posamezne izmed njih ves čas opravljanja dejavnosti. V obravnavanem primeru ne gre zgolj za varovanje pravic tožeče stranke, pač pa tudi za varovanje pravic uporabnikov storitev tožeče stranke, zagotavljanja pravne države in javnega interesa kot takega. V zadevi gre za občutljivo dejavnosti, pri izvajanju katere lahko prihaja do velikih kršitev pravic delavcev. To pa terja takojšnje ukrepanje ob vsaki kršitvi oziroma ugotavljanju neizpolnjevanja pogojev.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 59. ZUP člen 4. Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 do 2014 poglavje 1.7.2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev -sofinanciranje nove tehnološke opreme - ocena vloge - upravni spor - glavna obravnava - zaslišanje stranke oziroma priče
V zadevi je sporna pravilnost točkovanja vloge tožeče stranke za sofinanciranje njenega projekta. Tožnica meni, da bi po dveh merilih morala dobiti najvišje predvideno število točk, po presoji sodišča pa je, glede na podatke v spisu, prejela ustrezno število točk. Glede predloga tožnice, naj sodišče razpiše obravnavo in poleg upoštevanja listin v spisu zasliši njenega direktorja, sodišče pripominja, da gre pri razpisnem postopku, kot je obravnavani, za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožnice, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato zadržana. Prvostopenjski organ v takem postopku ocenjuje vlogo prijavitelja skladno s pogoji razpisa. V teh pogojih pa ni predvidenega zaslišanja prič. Omenjenega dokaza pa tudi sicer tožnica v tožbi ni ustrezno opredelila v tem smislu, da bi pojasnila, kaj želi z zaslišanjem konkretno sploh dokazati. Sodišče zato njenemu predlogu za razpis obravnave ni sledilo, saj meni, da so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe.
globa za prekršek - davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - več sklepov o davčni izvršbi - ustavitev davčne izvršbe - vročitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja različnih sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Ugotovitev, da izvršba po izdanem sklepu o davčni izvršbi ni bila uspešna, ne pomeni podlage za ustavitev davčne izvršbe, temveč v odsotnosti razlogov za ustavitev narekuje izdajo sklepa o davčni izvršbi na drug predmet davčne izvršbe, torej nadaljevanje že začetega davčnega postopka.
Napaka pri vročanju odločbe o pritožbi v obravnavanem primeru ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe, saj je pooblaščenec tožeče stranke tožbo vložil pravočasno (glede na datum vročitve odločbe stranki) in napaka pri vročanju za stranko očitno ni imela nikakršnih neugodnih posledic.
ZDavP-2 člen 76. ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - drugi dohodki - dokazovanje - dokazno breme
V danem primeru je med strankama sporno, ali gre pri znesku 50.000 EUR, ki ga je dobil tožnik nakazanega na svoj transakcijski račun z namenom nakazila priliv "consulting fee" s strani družbe C. s sedežem na Britanskih deviških otokih, preko računa odprtega na Cipru, za dohodek tožnika, ki se v smislu določil ZDoh-2 obdavči. Po mnenju sodišča je imel davčni organ podlago za ugotovitev, da je ob zgoraj omenjenih nespornih dejstvih davčna obveznost za tožnika nastala. Dokazno breme, da davčna obveznost ni nastala oziroma da je ta zmanjšana, je na strani davčnega zavezanca. V obravnavanem primeru je bilo dokazno breme na strani tožeče stranke vse od takrat, ko je bila seznanjena z ugotovitvami davčnega organa o obdavčljivem dohodku, po katerem je dokazovanje, da je davčna osnova nižja od tiste, ki jo je ugotovil davčni organ, dolžnost zavezanca za davek. Davčni organ mora stranki postopka sicer omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca za davek oziroma dokazovanje v njegovi sferi. Ni tudi sporno, da je tožnik imel možnost sodelovanja v davčnem postopku. Tožnik dokaznega bremena glede trditve, da sporni znesek 50.000 EUR ne zapade pod obdavčitev, glede na ugotovljeno dejansko in pravno podlago, ne more prevaliti na davčni organ. Riziko nedokazanih trditev mora prevzeti sam.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-1, 23, 23/3, 24, 24/2.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - vrstni red predkupnih upravičencev - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - poglavitni vir preživljanja
Sodna in upravna praksa pri ugotavljanju, ali kmetijska dejavnost pomeni osebi edino ali glavno dejavnost, ni nikoli upoštevala odhodkov, zato ti niso relevantni. Zakonsko besedilo „sredstva“ treba enačiti s „pridelki“, kar pa izključuje ugotavljanje stroškov. S tehtanjem obeh vrst prihodkov B.B. je prvostopenjski organ navedeno ugotovil na podlagi prave metode, ki odgovori na vprašanje, kateri od obeh dohodkov za osebo pomeni poglavitni vir preživljanja. V obravnavanem primeru več kot trikratnik doseženih dohodkov iz kmetijske dejavnosti v primerjavi s pokojnino zapolni zakonski dejanski stan, da kmetijska dejavnost za B.B. predstavlja „glavno dejavnost“ in „poglaviten vir za preživljanje“.
ZOPDA člen 3, 4, 4/2, 5. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine člen 2, 4.
azbest - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - poklicna bolezen - vzročna zveza - mnenje interdisciplinarne skupine strokovnjakov - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru je sporna ugotovitev, da je stranka z interesom v tem postopku (nasproti tožniku kot delodajalcu) upravičena do odškodnine. Sporen je čas zaposlitve na delu, pri katerem je prihajala oziroma naj bi prihajala v stik z azbestom. Tožnik namreč ugovarja izpostavljenosti stranke z interesom azbestu sploh in s tem vzročni zvezi med izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu in boleznijo, ki je po tretjem odstavku 4. člena ZOPDA temeljni pogoj za priznanje zahtevane odškodnine. Presoja teh tožnikovih ugovorov iz izpodbijane odločbe ni razvidna. Prav tako je ni mogoče razbrati iz mnenja o verifikaciji, na katerega se opira odločba. Zato ni dovolj, da se komisija v svojih razlogih samo sklicuje na verifikacijsko mnenje, temveč bi morala zahtevati, da se v pogledu spornih okoliščin mnenje dopolni, in šele potem izdati odločbo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neporavnane obveznosti - tožbena novota
Golo sklicevanje tožnika, da je prejemnik socialne denarne pomoči, ne predstavlja okoliščine, relevantne v smislu druge alinee 8. člena ZBPP. Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na prejemanje denarne socialne pomoči in zatrjevati, da glede na to izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP.
Kolikor tožnik šele v tožbi prvič navaja, da kljub pravnomočnima sodbama od dolžnikov v 15 letih ni uspel izterjati preko 1,8 milijona EUR dolgov, in v zvezi s tem prilaga dokazila, ter naj bi to pustilo posledice na njegovem zdravju, pa je ugotoviti, da gre za nedopustne tožbene novote. Tožnik je imel možnost navajati dejstva in predlagati dokaze, saj ga je organ za BPP k dopolnitvi relevantnih dejstev in dokazov celo pisno pozval, pa se je tožnik na poziv odzval zelo skopo.
Zakonskih zadržkov za to, da bi vprašanja, ali fizična oseba šteje za kmeta po določbah 24. člena ZKZ, kot predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati ali rešiti sam organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla, ali pa se postopek mora prekiniti, ni ne v ZUP, ne v ZKZ, ne drugem zakonu. Postopek za izdajo odločbe o statusu kmeta je res postopek z eno stranko, ki postavi zahtevek za izdajo odločbe. V tem postopku tožnik res ni sodeloval, imel pa je možnost ugovarjati dejstvom, ki so bila podlaga za ugotovitev statusa kmeta že v postopku odobritve pravnega posla. Ni podlage za razlikovanje v primerih, ko je postopek prekinjen in se je odločalo o statusu kmeta s posebno odločbo ali pa se o tem odloča znotraj postopka.
V skladu z določili druge alineje prvega odstavka 23. člena ZKZ je bilo pravilno ugotovljeno, da ima predkupno pravico stranka z interesom, ki izpolnjuje pogoj po drugi alineji 23. člena ZKZ, ker s svojim zemljiščem meji na zemljišče prodajalca.
Iz vsebine 88. člena KZ-1 je razvidno, da gre pri odločanju o pogojnem odpustu za odločanje po prostem preudarku. V takšnem primeru mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastila določa zakon, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno obrazložitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti oba pogoja kumulativno izpolnjena.
davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - načelo upoštevanja osebnega dostojanstva zavezanca za davek
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Če je mogoče opraviti izvršbo z različnimi sredstvi davčne izvršbe, je davčni organ dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati, če se z njim(i) doseže namen izvršbe. Navedeno načelo sorazmernosti varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga.
Določba drugega odstavka 142. člena ZDavP-2, po kateri je pri izvajanju izvršbe davčni organ dolžan upoštevati osebno dostojanstvo zavezanca za davek in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna, ni povezana z načelom sorazmernosti iz prvega odstavka tega člena in se tudi ne nanaša na izbiro izvršilnega sredstva.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - neodplačna odsvojitev - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve
Dohodek iz kapitala vključuje tudi dobiček iz kapitala, ki je opredeljen kot dobiček, dosežen v primeru vsakršne odsvojitve kapitala. Gre za zakonsko rešitev, uvedeno že z določbami ZDoh-1 in ohranjeno v določbah ZDoh-2, po kateri se ugotavljanje dobička širi na vsakršno, torej tudi neodplačno odsvojitev kapitala in torej tudi na položaje, v katerih dobiček z odsvojitvijo kapitala kot razlika med dejansko doseženo nabavno in prodajno ceno že pojmovno ne more biti realiziran.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da bi moral davčni organ vrednost kapitala v času pridobitve in njegovo vrednost v času odsvojitve ugotavljati z upoštevanjem vrednosti kapitala v času odsvojitve, ki je bila upoštevana pri izračunu davčne osnove v ponovnem postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin tožnikovemu sinu. Gre za cenitev, ki je bila po izdaji izpodbijane odločbe izdelana v drugem, samostojnem odmernem postopku in je davčni organ pri svoji odločitvi že zato ni mogel upoštevati. Ker gre za pridobitev kapitala na podlagi darilne pogodbe, se skladno z drugim odstavkom 98. člena ZDoh-2 za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na darila, in že zato vrednost ob pridobitvi, ugotovljena skladno z zakonom, ni nujno enaka vrednosti, ki se pri obdavčenju predhodne odsvojitve upošteva kot vrednost kapitala ob odsvojitvi. Nižja vrednost ob pridobitvi, ki jo s tožbo uveljavlja tožnik, zvišuje davčno osnovo in bi bilo njeno upoštevanje ne le v nasprotju z zakonom, temveč tudi v škodo tožnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Upravni spor zoper odločbo št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014 ne more imeti verjetnih izgledov za uspeh, saj že ni izpolnjena procesna predpostavka za dopustnost tožbe, da bi bilo z odločbo (ki je ugodilna) poseženo v tožnikov pravni položaj. Tak razlog pa v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo, kar pa po navedeni zakonski določbi dodelitev BPP izključuje.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Neporavnane davčne obveznosti tožnika iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojnega podjetnika, so takšne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno domnevati, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo
V obravnavanem primeru je bilo tožniku izrečen prekomeren ukrep oziroma je bilo njegovo neposredno izvrševanje z omejitvijo gibanja v Centru za tujce prekomerno, zaradi česar je bilo celo poseženo v tožnikovo osebno svobodo. Ukrep omejitve gibanja, ki je bil sicer tožniku izrečen utemeljeno, pa bi lahko bil učinkovit na milejši način – to je z omejitvijo gibanja na Azilni dom.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Sodišče sicer pritrjuje tožbenemu stališču, da zgolj dejstvo, da prosilec za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje v Republiki Sloveniji ni plačal vseh zapadlih davčnih obveznosti, samo po sebi ne zadošča za utemeljitev zavrnitve njegove prošnje iz razloga po peti alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, vendar izpodbijana odločba ne temelji na takšnem stališču. Iz njene obrazložitve je razvidno, da tožnik davčnih obveznosti ne poravnava od decembra 2007. Dejstvo, da je bilo v preteklosti tožniku kljub obstoju davčnega dolga izdano dovoljenje za prebivanje oz., da je bilo to podaljšano, samo po sebi ne pomeni, da bi mu moralo biti podaljšano tudi tokrat. Nasprotno, kaže na to, da je toženka prav zaradi večletnega obstoja dolga tokrat utemeljeno odločila drugače. Zato je neutemeljen očitek o arbitrarnosti izpodbijane odločitve.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da iz uradnih evidenc ne izhaja, da bi tožnik v pravno pomembnem obdobju zaposloval invalidne delavce. O tem in o ostalih okoliščinah, pomembnih za odmero nadomestila, je bil tožnik v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZZRZI obveščen z opominom, v katerem je bil obveščen tudi o možnosti, da v roku 15 dni dokaže, da ni zavezanec za plačilo nadomestila. Poleg tega po prvem odstavku 65. člena kot obvestilo zavezancem o višini mesečnega prispevka velja tudi objava obveznosti plačila prispevka na spletnem mestu Sklada. Tožnik je bil torej tako o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kot tudi o možnosti, da se o teh dejstvih in okoliščinah izjasni, obveščen pred izdajo izpodbijane odločbe. Tožbena navedba, da tožniku ni bilo omogočeno, da se izjasni o teh dejstvih in okoliščinah, zato ni utemeljena.
denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - sprememba namembnosti objekta - nova stvar
Če je zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj zunanjost, namembnost ali površina podržavljenega objekta bistveno spremenjena, objekta ni mogoče vrniti v last in posest. Pri tem obseg (in vrednost) vlaganj ter povečanje površine nista bistvena. Takšno vračanje bi bilo v nasprotju z namenom zakona, saj bi upravičenec dobil „vrnjeno“ stvar, ki mu dejansko ni bila podržavljena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pogojevanje gradnje s sprejetjem predpisa
Po stališču toženke gradnja na spornem zemljišču ni možna, dokler občina ne sprejme zazidalne situacije, in to kljub temu, da PUP tako gradnjo sicer dovoljuje. Tako razumevanje navedene določbe PUP bi pomenilo, da PUP razmerja ali pravice, ki je predmet njegovega urejanja, ni uredil dokončno, temveč se pri tem sklicuje na predpis, ki še ne obstaja oziroma niti ni določeno, do katerega roka ga je treba izdati. Taka ureditev je po sodni praksi Ustavnega sodišča RS v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave), ki obsega tudi načelo zaupanja v pravo.