Iz vsebine 88. člena KZ-1 je razvidno, da gre pri odločanju o pogojnem odpustu za odločanje po prostem preudarku. V takšnem primeru mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastila določa zakon, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno obrazložitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Upravni spor zoper odločbo št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014 ne more imeti verjetnih izgledov za uspeh, saj že ni izpolnjena procesna predpostavka za dopustnost tožbe, da bi bilo z odločbo (ki je ugodilna) poseženo v tožnikov pravni položaj. Tak razlog pa v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo, kar pa po navedeni zakonski določbi dodelitev BPP izključuje.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 59. ZUP člen 4. Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 do 2014 poglavje 1.7.2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev -sofinanciranje nove tehnološke opreme - ocena vloge - upravni spor - glavna obravnava - zaslišanje stranke oziroma priče
V zadevi je sporna pravilnost točkovanja vloge tožeče stranke za sofinanciranje njenega projekta. Tožnica meni, da bi po dveh merilih morala dobiti najvišje predvideno število točk, po presoji sodišča pa je, glede na podatke v spisu, prejela ustrezno število točk. Glede predloga tožnice, naj sodišče razpiše obravnavo in poleg upoštevanja listin v spisu zasliši njenega direktorja, sodišče pripominja, da gre pri razpisnem postopku, kot je obravnavani, za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožnice, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato zadržana. Prvostopenjski organ v takem postopku ocenjuje vlogo prijavitelja skladno s pogoji razpisa. V teh pogojih pa ni predvidenega zaslišanja prič. Omenjenega dokaza pa tudi sicer tožnica v tožbi ni ustrezno opredelila v tem smislu, da bi pojasnila, kaj želi z zaslišanjem konkretno sploh dokazati. Sodišče zato njenemu predlogu za razpis obravnave ni sledilo, saj meni, da so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe.
Tožnik povsem konkretno obrazloži svoj tehnološki proces z navedbo razlogov, zaradi katerih meni, da gre v konkretni zadevi za predelovalno dejavnost ter za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov in so tako izpolnjeni pogoji iz 4. točke drugega odstavka 55. člena ZTro, na podlagi katere se trošarina ne plačuje od električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo nekovinskih mineralnih izdelkov. Gre za povsem konkretna navajanja razlogov, do katerih se upravna organa ne opredelita. Upravni akt tako ne izpolnjuje pogojev iz 214. člena ZUP. Če pa obrazložitev upravnega akta nima konkretno podane obrazložitve, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji ni dano učinkovito pravno varstvo.
ZDavP-2 člen 76. ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - drugi dohodki - dokazovanje - dokazno breme
V danem primeru je med strankama sporno, ali gre pri znesku 50.000 EUR, ki ga je dobil tožnik nakazanega na svoj transakcijski račun z namenom nakazila priliv "consulting fee" s strani družbe C. s sedežem na Britanskih deviških otokih, preko računa odprtega na Cipru, za dohodek tožnika, ki se v smislu določil ZDoh-2 obdavči. Po mnenju sodišča je imel davčni organ podlago za ugotovitev, da je ob zgoraj omenjenih nespornih dejstvih davčna obveznost za tožnika nastala. Dokazno breme, da davčna obveznost ni nastala oziroma da je ta zmanjšana, je na strani davčnega zavezanca. V obravnavanem primeru je bilo dokazno breme na strani tožeče stranke vse od takrat, ko je bila seznanjena z ugotovitvami davčnega organa o obdavčljivem dohodku, po katerem je dokazovanje, da je davčna osnova nižja od tiste, ki jo je ugotovil davčni organ, dolžnost zavezanca za davek. Davčni organ mora stranki postopka sicer omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca za davek oziroma dokazovanje v njegovi sferi. Ni tudi sporno, da je tožnik imel možnost sodelovanja v davčnem postopku. Tožnik dokaznega bremena glede trditve, da sporni znesek 50.000 EUR ne zapade pod obdavčitev, glede na ugotovljeno dejansko in pravno podlago, ne more prevaliti na davčni organ. Riziko nedokazanih trditev mora prevzeti sam.
ZPOmK-1 člen 9, 10, 36, 36/5, 37, 37/1, 37/4, 40. ZUP člen 6, 28.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - medoperaterski trg ADSL širokopasovnega dostopa z bitnim tokom - dodaten pogoj pri vzpostavitvi ADSL povezave - upoštevni trg - načelo zakonitosti - dokaz z izvedencem
Za prekoračitev dvoletnega roka za izdajo odločbe ZPOmK-1 sicer ne predvideva nobene posebne sankcije, urad (oziroma sedaj agencija) pa ne izgubi pravice izdati odločbe niti po poteku predpisanega roka in potek roka na zakonitost odločbe v ničemer ne vpliva. Posledice je moč razbrati iz določb ZUP, ki v primeru neizdaje in vročitve odločbe v predpisanem roku omogoča, da stranka oziroma v tem primeru prizadeto podjetje sproži postopek sodnega varstva.
Razlogi za izdajo odločbe, ki jih je navedla toženka nedvomno izkazujejo legitimni interes za njeno izdajo, tudi glede na okoliščine primera - ugotovljeno izkoriščevalsko zlorabo, s katero je tožnik omejeval tehnični napredek in ob upoštevanju, da je tožnik še danes upravljalec ključne omrežne infrastrukture za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev, kar mu omogoča ponovno kršitev pravil konkurence, zato ga je treba opozoriti na pretekla protipravna ravnanja.
Toženka s tem, ko ni sledila dokaznemu predlogu tožnika za postavitev izvedenca telekomunikacijske, ekonomske ali druge ustrezne stroke, ni kršila pravila postopka. Upoštevni trg je opredelila z vseh vidikov pravil konkurence, saj je pri tem upoštevala zamenljivost povpraševanja, zamenljivost ponudbe, potencialno konkurenco in vstopne ovire, pri tem pa uporabila podatke, ki jih je pridobila v postopku od tožnika in od APEK oziroma podatke pridobljene v prejšnjem postopku. Pravilna je tudi določitev tržnega deleža tožnika na tem trgu – tj. 100 %, saj je nesporno, da tožnik na veleprodajnem trgu edini razpolaga z bakrenim omrežjem, prek katerega je možno zagotavljati z xDSL tehnologijami medoperaterski širokopasovni dostop z bitnim tokom, zaradi česar je logična utemeljitev toženke glede obstoja prevladujočega položaja tožnika na tem trgu.
Škoda za potrošnike je nedvomno izkazana tudi s stroškom za ISDN priključnino poleg stroškov za ADSL, pri čemer ni pomembno, da je šlo za enkraten strošek, kot tudi ne, da je s tem potrošnik pridobil govorno storitev, če je bil v ta nakup prisiljen zaradi vezave storitev.
Vezana ali paketna prodaja lahko povzročata protikonkurenčne učinke na vezanem trgu, zavezujočem trgu ali hkrati na obeh. Vendar se tudi takrat, ko je namen vezane ali paketne prodaje zaščititi položaj prevladujočega podjetja na zavezujočem trgu, to naredi posredno prek omejevanja dostopa do vezanega trga. Predvidoma bo tveganje protikonkurenčnega omejevanja dostopa večje, če prevladujoče podjetje trajno oblikuje svojo strategijo vezane ali paketne prodaje, na primer v obliki tehnično vezane prodaje, katere razveljavitev je zelo draga.
Zakonskih zadržkov za to, da bi vprašanja, ali fizična oseba šteje za kmeta po določbah 24. člena ZKZ, kot predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati ali rešiti sam organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla, ali pa se postopek mora prekiniti, ni ne v ZUP, ne v ZKZ, ne drugem zakonu. Postopek za izdajo odločbe o statusu kmeta je res postopek z eno stranko, ki postavi zahtevek za izdajo odločbe. V tem postopku tožnik res ni sodeloval, imel pa je možnost ugovarjati dejstvom, ki so bila podlaga za ugotovitev statusa kmeta že v postopku odobritve pravnega posla. Ni podlage za razlikovanje v primerih, ko je postopek prekinjen in se je odločalo o statusu kmeta s posebno odločbo ali pa se o tem odloča znotraj postopka.
V skladu z določili druge alineje prvega odstavka 23. člena ZKZ je bilo pravilno ugotovljeno, da ima predkupno pravico stranka z interesom, ki izpolnjuje pogoj po drugi alineji 23. člena ZKZ, ker s svojim zemljiščem meji na zemljišče prodajalca.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka - kršitev pravil postopka
Toženka je primerjala zgolj tri znamke vložnika ugovora z znamko prijavitelja, pri čemer ni pojasnila, zakaj ostalih znamk pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja, v smislu enakosti oziroma podobnosti s prijavljeno znamko, ni primerjala. Tako omejen preizkus navedb iz ugovora pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka (102. člena ZIL-1), ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločbe. Že iz navedenega razloga je treba odločbo odpraviti.
ZOPDA člen 3, 4, 4/2, 5. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine člen 2, 4.
azbest - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - poklicna bolezen - vzročna zveza - mnenje interdisciplinarne skupine strokovnjakov - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru je sporna ugotovitev, da je stranka z interesom v tem postopku (nasproti tožniku kot delodajalcu) upravičena do odškodnine. Sporen je čas zaposlitve na delu, pri katerem je prihajala oziroma naj bi prihajala v stik z azbestom. Tožnik namreč ugovarja izpostavljenosti stranke z interesom azbestu sploh in s tem vzročni zvezi med izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu in boleznijo, ki je po tretjem odstavku 4. člena ZOPDA temeljni pogoj za priznanje zahtevane odškodnine. Presoja teh tožnikovih ugovorov iz izpodbijane odločbe ni razvidna. Prav tako je ni mogoče razbrati iz mnenja o verifikaciji, na katerega se opira odločba. Zato ni dovolj, da se komisija v svojih razlogih samo sklicuje na verifikacijsko mnenje, temveč bi morala zahtevati, da se v pogledu spornih okoliščin mnenje dopolni, in šele potem izdati odločbo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neporavnane obveznosti - tožbena novota
Golo sklicevanje tožnika, da je prejemnik socialne denarne pomoči, ne predstavlja okoliščine, relevantne v smislu druge alinee 8. člena ZBPP. Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na prejemanje denarne socialne pomoči in zatrjevati, da glede na to izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP.
Kolikor tožnik šele v tožbi prvič navaja, da kljub pravnomočnima sodbama od dolžnikov v 15 letih ni uspel izterjati preko 1,8 milijona EUR dolgov, in v zvezi s tem prilaga dokazila, ter naj bi to pustilo posledice na njegovem zdravju, pa je ugotoviti, da gre za nedopustne tožbene novote. Tožnik je imel možnost navajati dejstva in predlagati dokaze, saj ga je organ za BPP k dopolnitvi relevantnih dejstev in dokazov celo pisno pozval, pa se je tožnik na poziv odzval zelo skopo.
denacionalizacija - ničnost odločbe - funkcionalno zemljišče - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhajajo dokazi, na katerih toženka utemeljuje svoje razloge in šteje s strani tožnice zatrjevana dejstva za neizkazana. Toženka se je tudi, ne da bi bilo to razvidno, na kateri podlagi, postavila na stališče, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče k stavbi denacionalizacijskega upravičenca. Odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka, saj se toženka ni opredelila do razlogov, ki jih je navajala tožnica in njenih dokazov. Izpodbijane odločitve se zato ne da preizkusiti. Toženka pa tožnici tudi ni dala možnosti, da se izjavi o okoliščini, na katero je oprla svojo odločitev (da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče k stavbi denacionalizacijskega upravičenca) in ki pred tem v postopku ni bila zatrjevana in izpostavljena. Že iz teh razlogov (kršitev 9. člena in 214. člena ZUP) je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti, saj je kršitev določb postopka lahko vplivala na odločitev v zadevi.
Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti. Kolikor pa je že bila izvršena z vpisom v zemljiško knjigo, to še ne pomeni, da je ta denacionalizacijska odločba glede vračila v last tudi dejansko izvršljiva (v obsegu zemljišča, na katerem stojijo objekti v lasti tretje osebe).
ZUS-1 člen 2, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZLet člen 17, 17/3, 17/3-6. ZPomK-1 člen 64, 64/2, 66, 66/1, 66/1-3. Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije člen 25, 25/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt - zavrženje tožbe - spričevalo letalskega prevoznika - stroški - omejevanje prostega nastopanja - letna tarifa
Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije je splošni akt, kar med strankami niti ni sporno. Sodišče je zato tožbo v delu, ko tožnik predlaga ugotovitev nezakonitosti Tarife, ker ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.
Tožnik je zavezanec za plačilo na podlagi izpodbijanega sklepa, ker ima sedež v RS in s strani agencije je njemu izdano spričevalo. Da bi bil tožnik diskriminiran v odnosu do drugih domačih podjetij, tožnik ne zatrjuje. Za tuje prevoznike (glede na sedež) pa agencija ni pristojna, da izvaja stalni nadzor nad izvajanjem veljavnosti AOC teh prevoznikov. Da pa bi bil iz navedenega razloga (torej zaradi plačila letne tarife) tožnik diskriminiran v odnosu do tujih podjetij, pa z navedenim (z zavezo do plačila, ki jo ustvarjata ZLet in Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo RS) ni dokazal.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - neodplačna odsvojitev - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve
Dohodek iz kapitala vključuje tudi dobiček iz kapitala, ki je opredeljen kot dobiček, dosežen v primeru vsakršne odsvojitve kapitala. Gre za zakonsko rešitev, uvedeno že z določbami ZDoh-1 in ohranjeno v določbah ZDoh-2, po kateri se ugotavljanje dobička širi na vsakršno, torej tudi neodplačno odsvojitev kapitala in torej tudi na položaje, v katerih dobiček z odsvojitvijo kapitala kot razlika med dejansko doseženo nabavno in prodajno ceno že pojmovno ne more biti realiziran.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da bi moral davčni organ vrednost kapitala v času pridobitve in njegovo vrednost v času odsvojitve ugotavljati z upoštevanjem vrednosti kapitala v času odsvojitve, ki je bila upoštevana pri izračunu davčne osnove v ponovnem postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin tožnikovemu sinu. Gre za cenitev, ki je bila po izdaji izpodbijane odločbe izdelana v drugem, samostojnem odmernem postopku in je davčni organ pri svoji odločitvi že zato ni mogel upoštevati. Ker gre za pridobitev kapitala na podlagi darilne pogodbe, se skladno z drugim odstavkom 98. člena ZDoh-2 za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na darila, in že zato vrednost ob pridobitvi, ugotovljena skladno z zakonom, ni nujno enaka vrednosti, ki se pri obdavčenju predhodne odsvojitve upošteva kot vrednost kapitala ob odsvojitvi. Nižja vrednost ob pridobitvi, ki jo s tožbo uveljavlja tožnik, zvišuje davčno osnovo in bi bilo njeno upoštevanje ne le v nasprotju z zakonom, temveč tudi v škodo tožnika.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Sporno je ravnanje tožnika, ko je na kmetijsko zemljišče v nasprotju z namensko rabo kmetijskega zemljišča, odložil zabojnike, palete, ostale različne predmete ter nasut gramoz. Zato je inšpektor pravilno odredil ukrep, da mora iz parcele, ki je kmetijsko zemljišče, navedene predmete odpeljati, kmetijsko površino pa začeti uporabljati izključno v kmetijske namene. Brez ustreznih dovoljenj oziroma brez spremembe namembnosti zemljišča je namreč vsako odlaganje oziroma skladiščenje zabojnikov, palet in ostalih predmetov na kmetijskem zemljišču nedopustno, saj se s tem kmetijsko zemljišče onesnažuje, zavira rast rastlin in z nasutim gramozom tudi degradira.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Neporavnane davčne obveznosti tožnika iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojnega podjetnika, so takšne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno domnevati, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo
V obravnavanem primeru je bilo tožniku izrečen prekomeren ukrep oziroma je bilo njegovo neposredno izvrševanje z omejitvijo gibanja v Centru za tujce prekomerno, zaradi česar je bilo celo poseženo v tožnikovo osebno svobodo. Ukrep omejitve gibanja, ki je bil sicer tožniku izrečen utemeljeno, pa bi lahko bil učinkovit na milejši način – to je z omejitvijo gibanja na Azilni dom.
ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - recikliran gradbeni material - zemeljski izkop - okoljevarstveno dovoljenje
Tožbene navedbe o tem, da naj bi tožnik na zemljiške parcele, navedene v izpodbijani odločbi, ne odložil nobenega materiala, razen kolikor je bilo to v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem, so povsem pavšalne. Tožnik namreč navaja zgolj to, da naj bi bile toženkine ugotovitve o teh dejstvih „napačne“, da „ne držijo“ oziroma ne „vzdržijo resne presoje“, vendar svojih navedb ne utemeljuje s kakršnimi koli konkretnimi razlogi, tako da jih sodišče po vsebini ni moglo preizkusiti. Po drugi strani je toženka predmetne ugotovitve oprla na jasne in določne razloge, ki jih je povezala v logično in prepričljivo obrazložitev.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Sodišče sicer pritrjuje tožbenemu stališču, da zgolj dejstvo, da prosilec za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje v Republiki Sloveniji ni plačal vseh zapadlih davčnih obveznosti, samo po sebi ne zadošča za utemeljitev zavrnitve njegove prošnje iz razloga po peti alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, vendar izpodbijana odločba ne temelji na takšnem stališču. Iz njene obrazložitve je razvidno, da tožnik davčnih obveznosti ne poravnava od decembra 2007. Dejstvo, da je bilo v preteklosti tožniku kljub obstoju davčnega dolga izdano dovoljenje za prebivanje oz., da je bilo to podaljšano, samo po sebi ne pomeni, da bi mu moralo biti podaljšano tudi tokrat. Nasprotno, kaže na to, da je toženka prav zaradi večletnega obstoja dolga tokrat utemeljeno odločila drugače. Zato je neutemeljen očitek o arbitrarnosti izpodbijane odločitve.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da iz uradnih evidenc ne izhaja, da bi tožnik v pravno pomembnem obdobju zaposloval invalidne delavce. O tem in o ostalih okoliščinah, pomembnih za odmero nadomestila, je bil tožnik v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZZRZI obveščen z opominom, v katerem je bil obveščen tudi o možnosti, da v roku 15 dni dokaže, da ni zavezanec za plačilo nadomestila. Poleg tega po prvem odstavku 65. člena kot obvestilo zavezancem o višini mesečnega prispevka velja tudi objava obveznosti plačila prispevka na spletnem mestu Sklada. Tožnik je bil torej tako o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kot tudi o možnosti, da se o teh dejstvih in okoliščinah izjasni, obveščen pred izdajo izpodbijane odločbe. Tožbena navedba, da tožniku ni bilo omogočeno, da se izjasni o teh dejstvih in okoliščinah, zato ni utemeljena.
denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - sprememba namembnosti objekta - nova stvar
Če je zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj zunanjost, namembnost ali površina podržavljenega objekta bistveno spremenjena, objekta ni mogoče vrniti v last in posest. Pri tem obseg (in vrednost) vlaganj ter povečanje površine nista bistvena. Takšno vračanje bi bilo v nasprotju z namenom zakona, saj bi upravičenec dobil „vrnjeno“ stvar, ki mu dejansko ni bila podržavljena.