denacionalizacija nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila - pravna narava zahtevka - nečista denarna terjatev
Glede pravne narave zahtevkov iz drugega odstavka 72. člena ZDen je ugotoviti naslednje: ti zahtevki niso odškodninski v smislu odškodninskega prava, ker niso podani vsi elementi splošnega civilnega delikta, niti niso obogatitvene narave v smislu 210. in naslednjih členov ZOR, ki zavezuje okoriščenca k vrnitvi zgolj koristi, ki jo je neupravičeno dosegel, medtem ko gre pri zahtevkih iz drugega odstavka 72. člena ZDen za vrnitev koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil odvzeto nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen. Pravno podlago za takšne zahtevke kot je obravnavani, daje drugi odstavek 72. člena ZDen.
Nadomestilo sta sodišči pravno pravilno ugotovili po razmerah na dan sojenja (kot to velja po sodni praksi v primerih, ko se odloča o nadomestitvah v preteklosti nastalih obveznosti, pa ni določeno drugače: nečiste denarne terjatve).
ZIZ člen 15.ZPP člen 22, 22/2, 179, 269, 269/2, 274, 274/2.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - ugotovitev krajevne nepristojnosti po uradni dolžnosti - predlog za izvršbo - ustavitev izvršbe
"Popravek predlog za izvršbo", ki ga vodi upnik potem, ko je sodišče izvršbo že ustavilo, je nov predlog za izvršbo.
Izvršilno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo, to je prej predno je začelo postopati po njem.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prazna stanovanjska hiša v lasti zakonca imetnika stanovanjske pravice - skupno premoženje zakoncev - razveza zakonske zveze - odpoved stanovanjskega razmerja
Toženka je bila imetnica stanovanjske pravice, toženkin mož pa je kupil stanovanjsko hišo že sredi osemdesetih let. Hiša je bila prazna in primerna za bivanje, saj jo je oddajal podnajemnikom. Kupljena je bila z denarjem, ki je bilo pridobljeno z delom zakoncev v času trajanja zakonske zveze, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo drugega odstavka 51. člena ZZZDR in ugotovili, da je postala hiša skupno premoženje tožene stranke in njenega moža. Ob takem stanju pa je bil izpolnjen pogoj za odpoved stanovanjskega razmerja po 60. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84), zato tožeča stranka po drugem odstavku 128. člena SZ ni dolžna prodati spornega stanovanja.
zapuščinski postopek - delitev dediščine - pravica do delitve - skupni stroški dedičev - pobot - pogodbene obresti - denarna terjatev izražena v tolarski protivrednosti tuje valute - obrestovanje
Pravdne stranke so bile razglašene za dedinje še neizterjane italijanske pokojnine po pokojni materi, vsaka do ene tretjine zneska. Toženka je v dogovoru s tožnicama in z njunim pooblastilom to pokojnino izterjala, ni pa izročila vsaki tožnici njej pripadajočega tretjinskega deleža. Pravni temelj na podlagi katerega tožnici terjata denar, je zato sklep o dedovanju; delitev zapuščine pa smeta zahtevati ob vsakem času.
S trenutkom, ko je opravljen preračun glavnice v domačo valuto, je odmena za uporabo tujega denarja (del pa na račun ohranjanja realne vrednosti) zakonsko določena zamudna mera obresti (Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ZPOMZO, Ur.l. RS, št. 45/95).
ZDru člen 14, 14/1. ZUS člen 26, 26/2.ZUP člen 218.
dovoljenje za delovanje mednarodnega društva
Dovoljenje Vlade RS, po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o društvih, za delovanje na območju Slovenije, mednarodnim društvom ali zvezam mednarodnih društev, ni upravni, temveč oblastni akt, ki je izraz politične volje vlade. Ker gre za akt, ki ga vlada ne sprejema po določbah ZUP, niso podani pogoji za upravni spor po 2. odstavku 26. člena ZUS.
ZOR člen 154, 170, 171, 171/1. Zakon o obrambi in zaščiti člen 18.
objektivna odgovornost države - odgovornost za druge - pojem tretje osebe - izpolnjevanje vojaške obveznosti - škoda nastala pri športu - igranje nogometa - vmesna sodba
V sodni praksi in pravni teoriji je enotno stališče, da po določilu prvega odstavka 171. člena ZOR (v zvezi z 18. členom Zakona o obrambi in zaščiti) odgovarja država za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo vojaške osebe s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom. Za razumevanje pojma tretje osebe je treba opozoriti, da se dejanje in odgovornost zanj po določilu 170. oziroma 171. člena ZOR ločita. Odgovornost nosi druga oseba in ne tista, ki je (škodno) dejanje povzročila. Oseba, ki je izven razmerja med navedenima, pa je tretja oseba (ki je lahko v razmerju do odgovorne organizacije oziroma države ali pa ne).
ZOR člen 189, 189/1, 200, 200/1, 200/2.URS člen 22.
obseg povrnitve gmotne škode - teorija adekvatne vzročnosti - navadna škoda ali izgubljeni dobiček - honorarni zaslužek - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Kadar je več dejavnikov, ki lahko vplivajo na nastanek škodne posledice (zatrjevane izgube dobička), je treba pri ugotavljanju vzročne zveze po teoriji adekvatne vzročnosti kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do določene škodne posledice.
priznanje in odmera starostne pokojnine za posebne zasluge - učinek odločbe
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine konstitutivno favoriabilne narave, kar pomeni, da so z njo ustanovljene določene pravice, pravno učinkuje šele od dneva izdaje oz. vročitve stranki.
ZDSS člen 4, 4-2. ZTPDR člen 53, 53/1, 53/2, 53/2-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - motivacija delavcev - pravica do dobička - stvarna pristojnost
Tožnik v tej zadevi je bil pri toženi stranki od 4.3.1997 dalje v delovnem razmerju na temelju pogodbe o zaposlitvi z dne 10.9.1997. V 8. členu te pogodbe je bila urejena pravica delavca do dela dobička tožene stranke. Ker je tožena stranka subjekt zasebnega prava, bi bila ta pravica s pogodbo o zaposlitvi zakonito urejena tudi, če bi ne imela posebne pravne podlage v pravnih normah. Določila 53. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Uradni list RS, št. 60/89, 42/90) posebej urejajo pravico delavca do dela dobička. Zato ni dvoma, da je pravica do dobička, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi, posamična delavčeva pravica iz delovnega razmerja, za odločanje o sporih v zvezi s to pravico pa je pristojno delovno sodišče.
razrešitev direktorja - pogodba o zaposlitvi - stvarna pristojnost
Stališču pritožbenega sodišča, po katerem vprašanje pravic v zvezi z razrešitvijo direktorja na temelju določil 449. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98) ni vprašanje pravic iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, oziroma v konkretnem primeru, da "status tožeče stranke ni vezan na delovno razmerje", bi bilo mogoče pritrditi, če bi tožnica delo in funkcijo direktorja opravljala na podlagi pogodbe sklenjene na temelju ZOR. V konkretnem primeru je tožnica delo in funkcijo direktorja opravljala na temelju pogodbe o zaposlitvi.
Njen delovnopravni položaj so ob pogodbi o zaposlitvi opredeljevali tudi delovnopravni, statusnopravni in drugi predpisi. Zato je vprašanje pravic tožnice v zvezi z razrešitvijo vprašanje njenih pravic v zvezi z delovnim razmerjem, o sporih glede teh pravic pa po določilih 2. točke 4. člena ZDSS odloča delovno sodišče.
ZPP (1977) člen 95, 96, 393.ZPP člen 95, 95/2, 498. ZTPDR člen 76a. ZGD člen 439, 459.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba o prenehanju delovnega razmerja - organ, pooblaščen za izdajo odločbe - prenos pooblastila - sodni postopek - revizija - pooblastilo odvetniku za pravdo - obseg pooblastila
Ker se je v obravnavanem primeru postopek na prvi stopnji končal z izdajo sodbe dne 12.3.1997 - torej pred uveljavitvijo ZPP (14.7.1999), je tako glede obsega pooblastila odvetniku uporabiti supletorno določbo iz 95. v zvezi z določbo 96. člena ZPP/77 in ne nove določbe iz drugega odstavka 95. člena ZPP.
Obseg samostojnega odločanja ustanovitelja iz 459. člena ZGD je omejen na vprašanja iz 439. člena tega zakona, ki v zadnji alineji sicer napotuje na odločanje o drugih zadevah, vendar le tistih, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba. To pomeni, da z zakonom pristojnosti in pooblastila organov iz 76.a člena ZTPDR niso bila prenešena na ustanovitelja.
povrnitev škode - odgovornost lovske organizacije - krivdna odgovornost - trčenje z divjadjo
Lovski organizaciji ni mogoče očitati nikakršne krivde za opustitev dolžnega ravnanja, torej obvestila upravnemu organu o pogostem prehajanju divjadi čez cesto, saj na mestu trčenja ni bilo ugotovljeno nikakršno prehajanje divjadi.
ZUP (1986) člen 68, 68/2. ZUS člen 73.ZDen člen 3, 3/1-8. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7a.
upravičenci do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Po 8. točki 3. člena ZDen so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po Zakonu o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, razen po 7.a členu tega zakona. Ker je bilo v konkretnem primeru premoženje podržavljeno po 7.a členu navedenega zakona, pok. lastnica podržavljenega premoženja ni upravičenka do denacionalizacije. Zato tudi njen pravni naslednik (tožnik) nima aktivne legitimacije za vložitev denacionalizacijske zahteve.
privatizacija stanovanj - lastninjenje stanovanj - zavezanec za prodajo - nakup drugega primernega stanovanja zaradi rušenja stanovanjske hiše
Lastnik stanovanja po 129. členu SZ je le oseba, ki jo zavezuje dolžnost prodaje stanovanja po 117. členu SZ. Prvotožena stranka ni taka oseba, ker je stanovanje pridobila s kupno pogodbo od dedičev denacionalizacijskega upravičenca. Zato tožečima strankama ni dolžna omogočiti nakupa drugega primernega stanovanja.
Določba 394. člena ZOR je le omejeno kogentna, torej le toliko, kolikor jo omejuje drugi zakon, sicer pa je dispozitivne narave, kakor pretežna večina drugih določb obligacijskega prava. Omejitve določajo predvsem monetarni in finančni predpisi.
Sklep pravne prednice tožene stranke-zavarovalnice z dne 26.6.1989 ne krši načela načela denarnega nominalizma. Sodna praksa je upoštevala dogovore pogodbenikov o različnih klavzulah, sklenjenih v tem obdobju z namenom ohranitve realne vrednosti denarne obveznosti, če taki dogovori niso bili v nasprotju s prisilnimi predpisi v času sojenja (pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz junija 1992). Zato ni nobene ovire, da se ne bi upošteval sklep z dne 26.6.1989, ki je bil več kot samo dogovor pri sklepanju posamezne pogodbe, saj je utemeljeval takratno splošno poslovno politiko zavarovalnice v vseh pogodbah o zavarovanju splošne odgovornosti.
Če je pri poravnalni ponudbi tožene stranke-zavarovalnice res šlo za izraz splošne poslovne prakse tožene stranke-zavarovalnice, potem je bila tožena stranka-zavarovalnica takrat dolžna enako obravnavati vse oškodovance. Tožnik je torej upravičen zahtevati enako obravnavanje, saj ne more biti na slabšem od oškodovancev, ki jim je tožena stranka v tistem obdobju izplačala odškodnino z upoštevanjem valorizacije zavarovalne vsote.
fiksen posel - rok je bistvena sestavina pogodbe - izpolnitev pogodbe - valutna klavzula
V pogodbi je določeno, da je dobavni rok bistveni del pogodbe. Določba je jasna in pomeni, da je pogodba razdrta po samem zakonu, če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti v dogovorjenem roku (1. odstavek 125. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR). Vendar pa po 2. odstavku 125. člena ZOR upnik ohrani pogodbo v veljavi, če vztraja pri njeni izpolnitvi. Tožena stranka je vztrajala pri pogodbi. Zahtevala in sprejela je njeno izpolnitev in tudi sama pogodbo izpolnila s plačilom v obsegu, kot je to štela za utemeljeno. To pomeni, da pogodba zaradi zamude tožeče stranke ni bila razdrta.
ZLS člen 7, 51, 51/1, 100, 100/2. ZPP (1977) člen 201. Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela člen 189, 211, 211/3.ZOR člen 210. ZPPSL (1989) člen 148, 148/1, 159.
lokalna samouprava - premoženjska razmerja med občinami - enotno sosporništvo - skupno premoženje občin
Z oblikovanjem novih občin je premoženje prvotne občine postalo skupno premoženje vseh na njenem območju oblikovanih novih občin.
V sporih nanašajočih se na premoženje prvotne občine, ki še ni razdeljeno med novo nastale občine, so ti enotni sosporniki. Zato mora pritožbeno sodišče pritožbo, ki jo je vložila ena občina obravnavati tako, kot da so jo vložile vse v sporu udeležene občine. Zato imajo tudi te pravico vložiti revizijo.
ZMZPP člen 68, 94, 97, 97/1, 97/2, 100, 101, 101/1, 101/2.ZPP člen 406, 406/2.
priznanje tujih sodnih odločb - diplomatsko priznanje tuje države - zavrnitev priznanja - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spor iz zakonske zveze - vzgoja in preživljanje otrok - vsebinski preizkus sodbe - višina preživnine
Višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati, ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
CZ člen 24, 24/1, 249, 249/2, 250, 250/1.ZUP člen 143.
carinski zavezanec
V carinski listini navedeni glavni zavezanec prevzame jamstvo za obveznost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če prevoznik v odrejenem roku ne bi predal blaga prevzemni carinarnici.