pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka v sodbi sodišča druge stopnje - odločilno dejstvo - prištevnost
Pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbena izvajanja zagovornika, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo kazenski postopek, ko je brez zaslišanja izvedenca psihiatra ugotovilo, da je storilec storil dejanje v stanju zmanjšane prištevnosti, s čimer naj bi bil kršen 265.čl. ZKP. Ker ni zavzelo stališča glede obstoja bistvenega elementa kaznivega dejanja -
prištevnosti, s čimer je ravnalo tudi v nasprotju s 1.odst. 395.čl. ZKP, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - nezakonito postopanje sodišča - sprememba tožbe v nenavzočnosti tožene stranke - preložitev naroka za glavno obravnavo
Tožeča stranka je spremenila tožbeni zahtevek na naroku, na katerem tožene stranke ni bilo. Sodišče naroka ni preložilo in ni poslalo zapisnika toženi stranki. To pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.
povrnitev škode - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - delovni stroj kot nevarna stvar - delna oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Že samo dejstvo, da je tožnica vedela, da prijemlje za del obratujočega stroja, zadostuje za oceno o njenem 50-odstotnem prispevku k nastanku škode. Nobenega razloga ni bilo, da je to storila, saj takrat na tem stroju ni izvajala nobenih delovnih operacij. Vprašanje oblike njene krivde ali celo stopnje malomarnosti za razmerje v tej pravdni zadevi ni odločilno. Stopnja krivde oškodovanca praviloma ne vpliva na obseg deljene odgovornosti.
Pomembno je predvsem, ali in koliko je konkretno oškodovančevo ravnanje prispevalo k nastanku škode.
CZ člen 24, 24/1, 249, 249/2, 250, 250/1.ZUP člen 143.
carinski zavezanec
V carinski listini navedeni glavni zavezanec prevzame jamstvo za obveznost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če prevoznik v odrejenem roku ne bi predal blaga prevzemni carinarnici.
Če vlagatelj zahteve za denacionalizacijo kljub pozivu na odpravo pomanjkljivosti v določenem roku ne predloži zahtevanih dokazil, ima vloga take pomanjkljivosti, da je ni mogoče obravnavati.
Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik sodnik sodišča, ki je predlagalo delegacijo, kar pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov tega sodišča. To je tehten razlog, da naslovno sodišče ne more voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku tožnika.
ZOR člen 369, 371, 372, 372/1. ZTPDR člen 2, 11, 88. ZDR (1990) člen 11, 135. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - plača in drugi prejemki - prenehanje glavne terjatve z izpolnitvijo - zamudne obresti - zastaranje - zastaralni rok
Po določbi 371. člena ZOR terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. V členih od 372. do 380. člena ZOR so izrecno naštete terjatve, ki zastarajo v posebnih zastaralnih rokih. Med njimi ni terjatev, ki izvirajo iz delovnega razmerja, saj delovno razmerje ne nastane - kot prej povedano - na podlagi pogodbe civilnega prava, temveč nastane s pogodbo, ki jo urejajo delovnopravni predpisi.
ZTPDR, ZDR in ZOR so namreč predpisi, ki imajo v hiearhiji pravnih aktov enako veljavo. Ker v nobenem od njih ni določen za terjatve delavcev iz delovnega razmerja krajši zastaralni rok od splošnega, velja za te terjatve petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
Če pa glavna terjatev - kot v obravnavanem primeru - preneha z izpolnitvijo, so zastarane kot je pravilno presodilo pritožbeno sodišče, zamudne obresti kot občasne terjatve v treh letih od dospelosti vsakega posameznega mesečnega obračuna obresti od razlike plač.
ZDSS člen 4. ZDR (1990) člen 11. ZTPDR člen 88, 88/2. ZGD člen 250.ZPP člen 13.
delovno razmerje pri delodajalcu - razrešitev direktorja - prenehanje delovnega razmerja - plače in drugi prejemki - odpravnina - stvarna pristojnost
Za odločanje o sporu zakonitosti razrešitve direktorja in njegovem prenehanju delovnega razmerja ter posledično pravice do odpravnine je stvarno pristojno delovno sodišče.
Določba 1. odstavka 279. člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Smisel določbe 1. odstavka 279. člena ZOR je v omejitvi zamudnih obresti pri periodičnih dajatvah, ki sicer lahko dosežejo nesorazmerno visoke zneske. Ker niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti Zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata, da od zapadlih ponavljajočih dajatev, izvirajočih iz pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja tečejo zamudne obresti, je pravno pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, ki sta tožbeni zahtevek na njihovo plačilo zavrnili kot neutemeljeni.
Prepoved obrestovanja občasnih denarnih dajatev - v kolikor ni z zakonom dovoljena - se namreč ne nanaša na plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (3. odstavek 279. člena).
ZDSS člen 23. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-1. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-1.ZPod člen 196e.ZOR člen 10, 12, 13, 163.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - razrešitev predsednika poslovodnega odbora
V pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno določbo, da ima v primeru prenehanja delovnega razmerja predčasno razrešeni predsednik poslovodnega odbora pravico do odpravnine, mora delodajalec upoštevati. Organi delodajalca odločbe o plačilu odpravnine več ne morejo spremeniti, če je postala dokončna. To lahko stori le sodišče v delovnem sporu.
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku prenehalo delovno razmerje na podlagi njegove izjave, ker takšne izjave ni podal. Ni pa tudi dokazano, da je bil razrešen na lastno pobudo oziroma zahtevo. Zato ne more uspešno trditi, da je tožnik zlorabil svoj položaj, da je prišel do plačila odpravnine.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - pravica do revizije
Revizija ni dovoljena. Po določilih 382. člena ZPP/77 je mogoče revizijo vložiti zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v roku tridesetih dni. V reviziji mora revident označiti vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta dosega ali presega znesek 80.000,00 SIT. Vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je v tej zadevi odvisna od vrednosti uveljavljanih zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77).
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - revizija - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Revizija ni dovoljena. V obravnavani zadevi je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe odvisna od zneska, ki ga revident uveljavlja na temelju zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77). Revident torej ni izpolnil predpostavk za obravnavanje revizije po določilih 382. člena ZPP/77, zato je revizijsko sodišče na temelju 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
ZPP (1977) člen 136, 138, 140, 141, 142, 143, 144. ZDR (1990) člen 103.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - vročanje - osebna vročitev - odklonitev sprejema
Če delavec odkloni osebno vročitev, vročevalec to zabeleži, pusti vabilo ali drugo pisanje na delovnem mestu delavca in zapiše dan, uro in razlog odklonitve. S tem se šteje, da je vročitev opravljena. Ta določba, ki ima namen zagotoviti vročitev in s tem normalni potek postopka, je vsebinsko podobna zakonski določbi iz 144. člena ZPP/77. Pomeni pa ukrep proti osebam, ki z odklanjanjem sprejema pisanj želijo zavlačevati postopek. Postopek po omenjeni določbi je dopusten le, če delavec brez zakonitega razloga odklanja sprejem.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti- malomarno opravljanje delovnih nalog
Disciplinski organ lahko, neodvisno od organov kazenskega pregona, ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje, kršil delovne obveznosti in mu je zanje mogoče izreči disciplinski ukrep.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 393. ZDSS člen 23, 23/1, 23/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - tožbeni zahtevek - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - vezanost sodišča na okvire postavljenega zahtevka
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP/77). Gre za načelo dispozitivnosti, saj le stranke določajo okvire odločanja sodišča. To načelo ni porušeno s prej omenjeno določbo iz 23. člena ZDSS, ki prav tako z obveznostjo tožnika, da navede dokončno odločbo zoper katero uveljavlja sodno varstvo že v tožbi oziroma vsebino ugovora, če dokončne odločitve delodajalca ni bilo, določa meje sodnega odločanja. Sodišče je na te okvire vezano. Vezanost se kaže v tem, da sodišče ne sme stranki prisoditi več ali kaj drugega, kot je zahtevala.
delovno razmerje pri delodajalcih - plača in drugi prejemki - obresti - občasne terjatve - zastaranje - zastaralni rok
Po določbi 369. člena ZOR obresti kot stranske terjatve v načelu zastarajo takrat, ko zastara glavna terjatev. Vendar pa obrestni zahtevek izgubi značaj akcesornosti, če je glavna terjatev prenehala. Če je delodajalec pripoznal tožbeni zahtevek iz naslova neplačane plače, ki zastara v petih letih (splošni zastaralni rok), postane obrestni zahtevek samostojna terjatev. Zastaranje takšne terjatve pa je presojati po določbi 372. člena ZOR. V tem primeru obresti zastarajo v treh letih od dneva dospelosti vsakega dnevnega obračuna obresti.
ZDR (1990) člen 36b. SKPG člen 13. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
zmotna uporaba materialnega prava - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - trajni presežek
Glede uporabe teh kriterijev je splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) v 13. členu določila, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo razvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Te določbe je bila tožena stranka, enako pa tudi sodišče, dolžna uporabiti v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - revizija - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Revizija ni dovoljena. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta presega znesek 80.000,00 SIT. V obravnavani zadevi vrednost glavnice ne presega navedenega zneska. Vrednost celotnega zneska, ki ga uveljavlja revident, je odvisna tudi od zneska, ki ga revident uveljavlja na temelju zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77).
KZ RS člen 126, 126/2-13. Pravilnik Skupnosti Jugoslovanskih železnic o skupnih merilih za urejanje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa. ZTVZP.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - nastanek škode s kršitvijo delovnih obveznosti - kvalifikatorni pogoj za obvezen izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja
Škoda, ki je nastala toženi stranki, je kvalifikatorni pogoj za obvezni izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne pa element disciplinske kršitve. Zato za presojo, ali je revident storil disciplinsko kršitev, za katero se mu obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ni pomembno ali je bila nezgoda in škoda posledica izključno revidentovega nevestnega in malomarnega ravnanja ali pa so k njenemu nastanku privedli tudi drugi vzroki. Zato celotne ugotovljene škode z vidika ugotavljanja disciplinske odgovornosti ni bilo treba razmejiti med različne povzročitelje.
Zadostuje, da je njen nastanek povzročil tudi revident. Razpenjanje vagonov je po pravilni ugotovitvi revidenta skupinsko delo, torej gre za istočasno delovanje več oseb. Revident se ne more sklicevati na to, da sta bila povzročitelja nesreče in škode izključno njegova sodelavca, ne pa tudi on. Vzročna zveza med ravnanjem revidenta ter škodo ni bila pretrgana s tem, da sta pri razpenjanju vagonov ob revidentu, ki ni preveril delovanja zavor, hkrati pomembno napako storila tudi njegova sodelavca, tako da so škodo povzročili vsi trije skupaj.
Ugotovitev, kakšna škoda je pri toženi stranki veljala kot "precejšnja škoda" v času storitve kršitve, je odločilna za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku. Čas storitve nedopustnega dejanja je s tega vidika odločilen tudi po predpisih kazenskega prava (13. točka 2. odstavka 126. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94).