ZTPDR člen 72, 72/1, 72/2. ZPP (1977) člen 282, 282/1, 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - materialna odgovornost delavca - ugotovitev škode s sklepom delodajalca - aktivna legitimacija za vložitev tožbe
V postopku za ugotovitev škode, njene višine in povzročitelja izdani sklep po 72. členu ZTPDR je procesnopravne narave in dokazuje zgolj obstoj procesne predpostavke iz 282. člena ZPP/77 za vložitev odškodninske tožbe delodajalca. Nima pa pravnih učinkov na materialnopravnem področju, saj se odškodninska odgovornost delavca ugotavlja v sodnem postopku po načelih obligacijskega prava.
ZZVZZ člen 34.ZOR člen 154, 154/1, 185, 185/3. ZPP (1977) člen 393.
odškodnina - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - nadomestilo za čas bolezni
Zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnica v spornem obdobju ni mogla koristiti bolniškega staleža po določbah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 92/98 in 6/99 - določbe tretjega odstavka 34.
člena, da zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada pravica do nadomestila še za največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja), kar pomeni, da ni prejemala niti plače niti nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo. Zato je bila oškodovana vsaj za višino nadomestila, ki bi ga dobila, če ji delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo in če bi koristila bolniški stalež.
ZPP (1977) člen 296, 296/1, 296/2.ZDDO člen 45, 45/1.
delovno razmerje v državnih organih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovne obveznosti - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - razpis naroka za glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem - preložitev naroka
Sodišče je, ko je ugotovilo, da za preložitev ni opravičenega razloga, utemeljeno zavrnilo prošnjo za preložitev in obravnavo opravilo v skladu z določbami pravdnega postopka. Poleg tega je imel tožnik kljub prošnji pooblaščenca za preložitev obravnave, možnost, da se obravnave osebno udeleži, postavlja vprašanja priči in s tem na razpisani obravnavi sodeluje. Šele če zadeve sam ne bi obvladal in se o obravnavanih zadevah ne bi mogel izjasniti, bi imel ob smiselni uporabi določb 296. člena ZPP/77 možnost predlagati preložitev obravnave. Zato sodišče s tem, ko ni preložilo obravnave, ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ki mu jih očita revizija.
Ne glede na to, da je obenem z vabilom za glavno obravnavo 9.4.1997 pooblaščenec revidenta prejel tudi zaprošeni zapisnik glavne obravnave z dne 5.3.1997, sta v več kot mesecu dni med obravnavo z dne 5.3.1997 in obravnavo z dne 9.4.1997, tako tožnik kot tudi njegov pooblaščenec imela dovolj časa, da bi lahko vpogledala spis in se seznanila s potekom obravnav. Zato očitek, da revident ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem, ker ni imel zapisnika glavne obravnave z dne 5.3.1997, ni sprejemljiv.
Disciplinske kršitve ugotavljajo disciplinski organi, ki tudi izrekajo disciplinske ukrepe. O obstoju kaznivega dejanja lahko odloča samo sodišče, lahko pa disciplinski organ za potrebe disciplinskega postopka ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje, kršil delovne obveznosti in dolžnosti in ali mu je zanj mogoče izreči disciplinski ukrep.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1. ZPP (1977) člen 393.
sklenitev delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas
Molče nadaljevano delo preko časa, ki je bil določen za trajanje delovnega razmerja, ima za pravno posledico, da preide delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas.
razrešitev direktorja - odpravnina - pravnomočnost sklepa o razrešitvi - vezanost strank in sodišča
Pravnomočnost (333. člen ZPP/77) pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino odločbe, ki je razvidna iz izreka. Pravnomočna odločitev pristojnih organov delodajalca zajema samo izrek, ne pa razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi. Zato sklicevanje revizije na ugotovitve drugostopnega organa tožene stranke, ki izhajajo iz obrazložitve sklepa z dne 24.5.1996, ne more biti pravno upoštevno.
ZTPDR člen 55, 58. ZDR (1990) člen 88, 89. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanja delovnega razmerja - disciplinski ukrep, izrečen za več hujših kršitev delovnih obveznosti - načelo absorbcije
Tožnik je z očitanimi dejanji storil več hujših kršitev delovnih obveznosti v steku (15. in 25. točka 109. člena in 7. ter 25. člena 110. člena pravilnika), za katera mu je bil izrečen po načelu absorbcije le en ukrep, to je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. V tej najstrožji sankciji so subsumirani vsi ukrepi, ki jih za očitane kršitve določa 110. člen pravilnika.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3. ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105. ZPP (1977) člen 393.
rok za vložitev tožbe - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - tožba vložena po preteku razumno dolgega roka
Sodno varstvo je po določilu 105. člena ZDR delavcu zagotovljeno tudi po preteku rokov iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR, vendar ni, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, neomejeno. Takšen zaključek izhaja tudi iz določila 3. odstavka 8. člena Konvencije mednarodne organizacije dela, št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe - št. 4/84), ki vsebuje zakonito domnevo, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavljal v določenem roku po prenehanju delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30998
ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 200. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - povnitev negmotne škode - elementi civilnega delikta - zmotna uporaba materialnega prava
Za odškodninsko odgovornost morajo biti kumulativno podani pogoji protipravnosti (škodnega dejanja), škode, vzročne zveze in krivde. Sodišče prve stopnje je sicer ugotavljanje elementov, potrebnih za odškodninsko odgovornost, začelo, vendar ga ni izpeljalo do konca, drugostopenjsko sodišče pa je samo zaključilo, da je tožnici spodrsnilo na poledenelem delu asfalta, kar naj bi bilo dovolj za odškodninsko odgovornost. Za ugotovitev odškodninske odgovornosti bi moralo sodišče, glede na to, da gre za krivdno odgovornost, izvesti dokaze o tem, čigav je objekt, iz katerega naj bi kapljal kondenz, ugotoviti, zakaj (in če) je prišlo do kapljanja, čigava je bila pot pod njim, kdo je bil dolžan skrbeti za pot in kdo je za njo običajno skrbel, ali se je led pojavljal večkrat, ali je kritičnega dne lahko prišlo do zmrzovanja, ali je prvotožena stranka vedela (bi morala vedeti) za možen pojav ledu na poti, ali je vedela, da pošilja delavko na pot, ki je ledena, kakšna je bila razsvetljava in podobno. To so okoliščine, na podlagi katerih bo sodišče šele lahko ugotovilo, ali res gre za odškodninsko odgovornost prvotožene stranke in njene zavarovalnice tretjetožene stranke, njeno morebitno sokrivdo, ali pa je morda za tožničino nezgodo in s tem tudi posledice odgovoren (odškodninska odgovornost) kdo drug. Iz do sedaj izvedenih dokazov in ugotovitev bi namreč samo kazalo, da tožnica sama za padec ni sokriva, kdo pa nosi krivdo (sokrivdo), še ni ugotovljeno. Vsaka odškodnina mora biti individualizirana glede na vse okoliščine, saj je vsak oškodovanec poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo negmotno škodo v mejah, določenih v 200. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 2/89 in 57/89).
ZPP (1977) člen 38, 40, 40/3, 354. ZST člen 18.SZ člen 58, 58/1.
tožba na izpraznitev stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - aktivna legitimacija - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost
Pravila za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, kadar so ta pomembna za ugotovitev stvarne pristojnosti, sestave sodišča, pravice do revizije in v drugih primerih, določa ZPP. Ta določa v 38. členu, da se v sporih o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, uporabi stanovanja ali poslovnih prostorov, vzame kot vrednost spornega predmeta praviloma enoletna najemnina.
Tožnica je posegla v prepir med tožencem in svojim možem prav na koncu in noža proti tožencu ni uporabila. Glede na tako stanje je toženec pretežno odgovoren za poškodbe tožnice, katere soodgovornost je le v tem, da se je vmešala v prepir med tožencem in svojim možem. Njen prispevek pa je mogoče materialnopravno pravilno opredeliti z 20% deležem, medtem ko je na tožencu pretežni del odgovornosti, to je 80%. Taka razmejitev odgovornosti pravdnih strank ima podlago v 205. in 192. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Napačna navedba v obrazložitvi sodbe o tem, kdo je predlagal izvedbo nekega dokaza, ne predstavlja odločilnega dejstva, zato ne gre za bistveno kršitev postopka "precejšnjega nasprotja s seboj" po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja
Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, je za zastaranje odškodninskega zahtevka odločilen tek zastaralnega roka po končanem pretrganju zastaranja kazenskega pregona (drugi odstavek 377. člena ZOR). Od tega trenutka teče bodisi zastaralni rok za odškodninske terjatve (376. člen ZOR) ali - relativni - zastaralni rok za zastaranje pregona, če je ta daljši od prvega (prvi odstavek 377. člena ZOR).
Po ugotovitvah, da se sporno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje določenega subjekta in da je nevarnost verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic izkazana s predloženimi predpogodbami o prodaji nepremičnin, katerih vrnitev tožniki zahtevajo v denacionalizacijskem postopku, so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.
vrnitev posojila - dolžnost izpolnitve obveznosti - povrnitev škode - posojilna pogodba - zavarovanje terjatev s hipoteko - razmerje med porokom in dolžnikom - regresna pravica poroka - ius inter partes - načelo vestnosti in upoštevanja
Porok kot zastavni dolžnik ima pravico od glavnega dolžnika zahtevati povračilo škode, ki mu je nastala zaradi izpolnitvene zamude glavnega dolžnika. Razmerje med glavnim dolžnikom in zastavnim dolžnikom je namreč po pravnih učinkih podobno razmerju med glavnim dolžnikom in porokom. Njuna medsebojna razmerja je zato treba ocenjevati ob uporabi določil ZOR, ki urejajo poroštvo in regresna upravičenja poroka proti glavnemu dolžniku.
začasna odredba - pogoj za izdajo - akt o glasovanju na seji Državnega zbora RS
Ker akt o ugotovitvi izida glasovanja ni upravni akt, kot ga opredeljuje 1. odstavek 3. člena ZUS, ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje denacionaliziranega premoženja - uvedba dedovanja - prehodne in končne določbe ZDen-B
Ker je predmet dedovanja le denacionalizirano premoženje, je prišlo do uvedbe dedovanja šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (20. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 65/98 - v nadaljevanju ZDen-B). To z drugimi besedami pomeni, da je v obravnavani zadevi za določitev kroga dednopravnih upravičencev pravno odločilen dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (1.8.1994) in ne 1.7.1946, ki je v odločbi o razglasitvi za mrtvega določen kot dan zapustničine smrti. Novela ZDen je bila res sprejeta med zapuščinskim postopkom, vendar pa je pomembno, da je začela veljati pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabiti določbo novele ZDen, saj je v 27. členu novele ZDen izrecno določeno, da se sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (ZDen-B) še niso pravnomočno končani, končajo po določbah tega zakona (ZDen-B).