KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23330
ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 254.
zavrnitev dokaznega predloga – opredelitev do pritožbenih navedb – davčna zatajitev – dokončano kaznivo dejanje – velika premoženjska korist
Pri periodičnih obveznostih (tekočih davkih) je kaznivo dejanje dokončano vsakokrat, ko storilec z aktivnim ravnanjem ali opustitvijo preslepi davčni organ o svoji davčni obveznosti in ne prijavi prejetega prometnega davka ter pridobi večjo premoženjsko korist oz. veliko premoženjsko korist pri kvalificirani obliki kaznivega dejanja davčne zatajitve.
ZPP člen 39, 44, 44/2, 367, 367/2, 402, 402/4, 404.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - razmerje med revizijo in predlogom za obnovo postopka - prekinitev postopka - zavrženje revizije
Vrhovno sodišče je pri odločanju o tem, kateri postopek bo prekinilo, upoštevalo vse okoliščine primera, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloženi izredni pravni sredstvi, in dokaze, ki sta jih predložili stranki (zadnji odstavek 402. člena ZPP). Pri tem je najprej preizkusilo, ali je revizija sploh dovoljena in ker je ugotovilo, da ni, ni našlo razlogov za prekinitev postopka v zvezi z revizijo.
Zakon v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Po 39. členu ZPP je za zagotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki se nanaša na vrednost glavnega zahtevka. Tožnica v tožbi uveljavlja dva zahtevka, ki se ne opirata na isto dejansko in pravno podlago, zato se njuna vrednost ne sešteva, marveč je treba po drugem odstavku 44. člena ZPP določiti vrednost za vsak zahtevek posebej.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23290
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5, 374, 374/1.URS člen 29, 29-3. KZ člen42, 42-2, 43, 43-1.
pravica do obrambe – pravica do izvajanja dokazov v svojo korist – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti – razlogi izpodbijanja – obseg preizkusa – omilitev kazni
Sodišče za zagotovitev pravice do izvajanja dokazov v korist obsojenca ne sme zavrniti izvedbe predlaganega dokaza, razen če je očitno, da ni pomemben za odločitev, ali pa bi bilo nadaljnje izvajanje zaradi jasnosti zadeve odveč.
Pritožbeno sodišče, ki dejanje opredeli po milejši pravni kvalifikaciji, ni dolžno pri odmeri kazenske sankcije uporabiti omilitvenih določb, kot jih je sodišče prve stopnje.
pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - nova dejstva in novi dokazi (beneficium novorum) - odgovor na pritožbene navedbe - relativno bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Višje sodišče ni presodilo pritožbenih navedb in odgovorilo na predlog za zaslišanje prič, s tem pa je kršilo določbo 1. odstavka 395. člena ZKP. Ker pa so razlogi, ki so narekovali zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga, vsebinsko enaki razlogom, ki bi narekovali zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje prič in je očitno, da tudi ti dokazni predlogi obrambe ne bi mogli biti uspešni, ni podana vzročna zveza med ugotovljeno procesno kršitvijo in zakonitostjo pravnomočne sodbe.
obnova postopka - predlog, ki ga vloži stranka sama - pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZPP o pooblaščencih, ki v 86. členu za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi zahteva zastopanje po pooblaščencu, ki je lahko samo odvetnik. Izjema velja za stranke, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, česar toženka ne izkazuje. Ker je torej predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki nima te pravice, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo prvega odstavka 91. člena ZPP in kot nedovoljeno zavrglo vloženo pravno sredstvo, saj je pravilno štelo, da to dejanje sploh ni bilo opravljeno (drugi odstavek 91. člena ZPP).
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2-14. ZUS člen 16, 72, 72/3, 74. ZUP (1986) člen 249, 252.
obnova postopka - neprevedena listina v tujem jeziku - bistvena kršitev določb postopka
Če je sestavni del dejanskega stanja dokumentacija v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod. Če ta ni priložen, sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 72. člena ZUS.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna prednost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - izključna krivda
Zavarovanec tožene stranke je v križišču zavijal v levo, saj mu je nasproti vozeče vozilo dalo prednost. Zato mu ni mogoče pripisati protipravnega ravnanja.
Kršitve postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP se lahko pojavijo le v pisno izdelani sodbi. Pisno izdelana sodba se mora s sodbo, ki je bila razglašena, popolnoma ujemati v izreku, ne pa tudi v obrazložitvi.
ZOR člen 12, 13, 16, 30, 30/1, 30/2, 30/3, 189, 189/1, 189/3.
izgubljeni dobiček - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic - škoda, nastala s pogajanji - nepoštena pogajanja - nenadna škoda - negativni pogodbeni interes - načelo prepovedi povzročanja škode - vzročna zveza in predvidljivost škode
Nepoštena pogajanja pomenijo kršitev načel vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode. Kršitev teh načel terja uporabo splošnih pravil odškodninske odgovornosti, torej tudi priznavanje izgubljenega dobička. Ni pa prezreti pravil o vzročni zvezi in predvidljivosti škode.
odgovornost države - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - poškodba med izvajanjem vojaške vaje - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote
Izvajanje taktične vaje "protinapad z zasedami" v polni bojni opremi in z radijsko postajo na hrbtu, med močnim dežjem in po izjemno strmem ter spolzkem in gladkem terenu predstavlja nevarno dejavnost.
mejni ugotovitveni postopek - evidentiranje posestnih mej v zemljiški kataster - sprememba površine parcel
Na podlagi zapisnika o ureditvi mej, ki so ga podpisali vsi prizadeti, geodetska služba po uradni dolžnosti evidentira ugotovljeno stanje v zemljiškem katastru. Površina parcel, ki jo na podlagi zamejičenja na terenu ugotovi geodetski organ, je le matematični izračun dejanskega stanja, zato so ugovori glede površine parcel neutemeljeni.
ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406. ZDDPO (1990) člen 13. ZDDPO (1993) člen 30. ZUS člen 60, 60/1-4, 73, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - obresti od vrednostnih papirjev - zamudne obresti
Zamudne obresti od neplačanih davkov začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. V skladu z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb se v davčno osnovo za odmero davka od dobička pravnih oseb ne vštevajo obresti od vrednostnih papirjev, ki so jih izdali: Republika Slovenija, občina oziroma javna podjetja, ki so jih ustanovile Republika Slovenija oziroma občine. Obresti od vrednostnih papirjev, ki jih je izdala Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic ni mogoče priznati kot davčno olajšavo.
ZDavP člen 15, 15a. ZDavP-1 člen 406. ZDDPO člen 7, 8, 9, 10, 11, 12. ZUP (1986) člen 137. ZDoh člen 15. ZPD člen 7. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 73, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - ugotovitev dobička pravne osebe - poslovno potrebni strošek - verodostojna listina - prometni davek - davčni inšpektor
Zamudne obresti za premalo plačane davke začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je dopustno uveljavljati le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče. Dobiček pravne osebe se ugotovi tako, da se od prihodkov odštejejo odhodki, pri čemer se med odhodke, upoštevne za ugotovitev davčne osnove, vštevajo le z zakonom priznani odhodki, to pa so tisti, ki so pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti oziroma tisti, ki so neposreden pogoj za opravljanje prihodkov. O tem mora imeti davčni zavezanec verodostojne listine iz voditi predpisane evidence.
Zakon o azilu ne določa, da se prosilcu za azil pri določanju trajanja začasne omejitve gibanja na podlagi 27. člena Zakona o azilu (5. odst.) upošteva morebitna dejanska oz. na drugi pravni podlagi izrečena omejitev gibanja.