dokazni postopek - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Po ustaljeni ustavni in sodni praksi sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza. Dokaznemu predlogu pa mora ugoditi in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je predlagatelj utemeljil njegov obstoj in pravno relevantnost s potrebno stopnjo verjetnosti.
spor o zakonitosti posamičnega akta - stroški postopka - uporaba določb Zakona o pravdnem postopku
Zaradi delne razveljavitve 3. odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (odločba ustavnega sodišča), se tudi pri sporih o zakonitosti posamičnega akta, o stroških postopka odloča po določbah Zakona o pravdnem postopku.
ZSDP člen 89, 89/4. ZDSS člen 7, 7/4, 63. ZUS člen 16, 16/1.ZPP člen 19, 19/1.
spor zaradi otroškega dodatka - molk organa - stvarna pristojnost
O sporih zoper odločbo ministrstva glede otroškega dodatka, kot eni izmed pravic urejenih v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, odloča pristojno delovno in socialno sodišče. Tudi v primeru, ko stranka sproži spor zaradi tega ker upravni akt ni bil izdan (zaradi molka organa) je za tak spor pristojno, pristojno delovno in socialno sodišče.
prodaja nepremičnine - znižanje kupnine zaradi pravnih napak – lastninska pravica na nepremičnini – predmet pogodbe - soglasje volj – pravna in dejanska vprašanja – razlogi za revizijo – nesubstancirane revizijske navedbe
Ugibanje o tem, kateri izmed „vseh“ vendar nesubstanciranih revizijskih razlogov so v posamičnem primeru sploh uveljavljani, ni naloga revizijskega sodišča, ki razen pravilne uporabe materialnega prava preizkusi izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v reviziji opredeljeno in obrazloženo navedeni.
Soglasje volje in s tem vsebina dogovora pogodbenih strank o predmetu pogodbe je dejanska ugotovitev, ki je v postopku z revizijo ni mogoče izpodbijati.
vmesna sodba - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - trčenje traktorja in motorja - porazdelitev odgovornosti
Neskrbnost motorista v zvezi z izjemno prekoračitvijo dovoljene hitrosti je uravnotežena z neskrbnostjo traktorista, ki se je kljub tveganosti odločil za manever (zavijanje na levo stransko cesto) z težkim, počasnim, okornim in zato v kritični situaciji dodatno nevarnim vozilom.
nepopolna vloga - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje
Če vloga - zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ne vsebuje vseh v 32. členu določenih listin, je ni mogoče obravnavati. Ker tožnica vloge ni dopolnila v roku, ki ji ga je tožena stranka določila, niti ni zaprosila za podaljšanje roka, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je po izteku roka vlogo kot nepopolno zavrgla.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenka okrožnega sodišča kot tretja oseba v izvršilnem postopku pred okrajnim sodiščem
Okoliščina, da je oseba s položajem tretjega v izvršilnem postopku, zapisnikarica na okrožnem sodišču, ni razlog za delegacijo v zvezi z izvršilnim (okrajnim) sodiščem, ki ima sedež v istem kraju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - procesne kršitve
Domnevne napake procesne narave, ki naj bi jih storilo sodišče prve stopnje, ne morejo biti podlaga za odločanje o delegaciji, saj so lahko le predmet rednega pritožbenega preizkusa.
ZKP člen 340, 340/1-1, 371, 371/1-8.URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
dokazovanje - načelo neposrednosti - branje izpovedbe priče - pravice obrambe - zaslišanje obremenilnih prič
Če se priča nahaja v tujini dalj časa (vrnila bi se čez sedem mesecev), gre za tehtno okoliščino, ki dovoljuje, da se izpovedba te priče prebere ne glede na to, da obsojenec in njegov zagovornik s tem nista soglašala.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23308
ZKP člen 358, 358-1. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in sabotaže (ZTSŠ) člen 3, 3/2-1, 3/2-2, 3/2-4, 3/2-5.
zahteva za varstvo zakonitosti – kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja
Vrhovno sodišče je obsojenca oprostilo obtožbe, ker izrek sodbe v opisu dejanj ni vseboval zakonskih znakov treh obsojencu očitanih kaznivih dejanj po ZTŠS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17960
ZAzil člen 45, 45/3. ZUS člen 16, 16/1, 77, 77/1.ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352.
mesečna denarna pomoč prosilcem azila - pravni interes za pritožbo
Če stranka nima pravnega interesa za pritožbo, to je tudi tedaj, če je s tožbo uspela in si zato svojega pravnega položaja ne more izboljšati, se pritožba kot nedovoljena zavrže.
dovoljenost revizije - izpodbijanje odločitve o obrestnem delu tožbenega zahtevka - postranske terjatve - zavrženje revizije
Revizija, ki izpodbija le odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni dovoljena, ker je vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP). Tako ni mogoče upoštevati sporne vrednosti, ki jo je tožeča stranka navedla v reviziji.
odgovornost komunalnega podjetja - krivdna odgovornost - vzdrževanje cest - padec na poledeneli pešpoti - skrbnost - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine
Iz dnevnika tožene stranke sicer izhaja, da je v noči pred škodnim dogodkom sporna pešpot bila posipana in soljena, da pa je tožnica vendarle padla na poledeneli poti, kar - tudi po izpovedi reševalcev o spolzki in poledeneli poti - omogoča sklepanje, da pešpot ni bila vzdrževana tako, kakor bi morala biti.
mejni ugotovitveni postopek - sprememba že evidentirane meje v zemljiškem katastru - ugotovitveni zapisnik
Pogoj za ugotavljanje posestnih meja med parcelami v mejnem ugotovitvenem postopku je soglasje o posestnih mejah med lastniki oziroma uporabniki parcel, ugotovitveni zapisnik (14. člen Zakona o zemljiškem katastru) pa je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Ugotovitveni zapisnik ni upravna odločba, katere zakonitost bi bilo mogoče izpodbijati s pritožbo, pač pa listina, ki izkazuje soglasje o parcelnih mejah, njegove resničnosti in pravilnosti pa ni mogoče ugotavljati v upravnem postopku.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izzivanje kriminalne dejavnosti - zaslišanje obremenilnih prič - prosta presoja dokazov - pravica do obrambe - sprememba obtožbe - časovna veljavnost kazenskega zakona - zakon, milejši za storilca - zloraba prostitucije - posredovanje pri prostituciji - zakonski znaki kaznivega dejanja
Tudi če bi sodišče ugotovilo (pa ni), da so tajni policijski delavci izzvali obsojenca v kaznivo dejanje, uporaba dokazov, ki so jih ti pridobili, ne bi bila kršitev postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ampak bi bil v takem primeru izključen kazenski pregon obsojenca.
Abstraktni opis kaznivega dejanja ni bistvena sestavina opisa kaznivega dejanja v izreku odločbe.
Zakonski znak ˝druge osebe˝, s katerimi je obsojenec sodeloval pri prostituciji, je v sodbah zadostno opredeljen s tem, da je v izreku opredeljeno njihovo državljanstvo, v obrazložitvi pa tudi imena nekaterih od teh oseb.
ZAzil člen 12, 35, 35/2-1, 36, 36-2, 36-5. ZUS člen 14, 14/3, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje oziroma zloraba postopka - odložitev prisilne odstranitve iz RS - znanje angleškega jezika
Prošnja za azil se zavrne kot očitno neutemeljena, če prosilec zavaja organ oziroma zlorablja azilni postopek, za kar se šteje tudi, če prošnjo za azil vloži zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz Slovenije, in tudi, če lažno predstavi razloge za azil. Ker je prosilec v prvi in drugi prošnji za azil navedel, da je njegov drugi jezik angleščina in ker je bila pri podajanju druge prošnje prisotna njegova odvetnica, ki je bila prisotna tudi na njegovem zaslišanju pred prvostopnim sodiščem v postopku omejitve gibanja v zvezi z azilom in ni nikoli ugovarjala, da gre za nesporazume pri prevodih tožnikovih izjav oziroma drugačne nesporazume zaradi tožnikovega slabšega znanja angleščine, je to tožbena novota, ki je nedopustna. Uporaba angleščine tudi ne pomeni kršenja tožnikove pravice do uporabe jezika, ki ga razume v postopku. Poleg tega pa se ta ugovor nanaša le na zavrnilni razlog lažne predstavitve razlogov za vložitev prošnje za azil, ki pa je za odločitev o stvari nepomemben, saj za zavrnitev prošnje zadošča že en razlog, to pa je vložitev prošnje z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije.
kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravni interes za tožbo
Iz narave ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja izhaja, da se sodno varstvo te pravice v upravnem sporu uveljavlja s ciljem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje pristojnega sodišča. Zaradi prenosa stvarne pristojnosti s tožene stranke (okrajnega sodišča) na okrožno sodišče je prenehal poseg tožene stranke (okrajnega sodišča) v ustavne pravice tožnika, zato tožnik tudi ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, uperjeno zoper toženo stranko.