Sprememba priimka ne more biti prvenstveno v interesu otroka, Center za socialno delo mora upoštevati vse aspekte spremembe priimka in ne sme nekritično slediti mnenju strokovne komisije.
Prosilec za BPP nima pravice do izbire pooblaščenca, ki ga zastopa in mu nudi brezplačno pravno pomoč v zvezi z zadevo, v kateri mu je odobrena BPP; vendar pa odločba o dodelitvi BPP ne nadomesti pooblastila odvetniku (če je za izvajanje odobrene BPP določen odvetnik); ureditev po 31. členu ZBPP po oceni sodišča ni v neskladju z 2. odstavkom 23. člena Ustave RS, zato sodišče ne sledi predlogu za prekinitev postopka na podlagi 156. člena Ustave RS.
V zahtevi za izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. v zvezi s 30. členom ZUS mora biti težko popravljiva škoda navedena in verjetno izkazana, hkrati pa odložitev ne sme nasprotovati javni koristi.
Načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) je kršeno, če stranki pred izdajo prvostopne odločbe ni dana možnost, da se o pridobljenih podatkih oziroma dokazih, ki so bili odločilni za izdajo prvostopne odločbe, izjavi in ponudi dokaze za obrambo svojih pravic.
Ustna seznanitev zavezanca z ugotovitvami davčnega organa vsebinsko ne zadošča določbam 9., 146. in 243. člena ZUP. Zavezancu bi davčni organ upoštevajoč dejstvo, da se postopka inšpekcijskega pregleda pri izplačevalcu ni udeleževal, moral zapisnik o ugotovitvah inšpekcijskega pregleda pri pravni osebi oziroma njegov (za tožnika relevanten) del vročiti in mu z določitvijo ustreznega roka za izjavo o ugotovitvah in v inšpekcijskem postopku izvedenih dokazih, na katerih le-te temeljijo, tudi dejansko omogočiti uveljavitev procesnih pravic, ki izhajajo iz načela zaslišanja stranke.
Zavezancu bi davčni organ, upoštevaje dejstvo, da se postopka inšpekcijskega pregleda pri izplačevalcu ni udeleževal, moral zapisnik o ugotovitvah inšpekcijskega pregleda pri družbi AAA d.o.o. oziroma njegov (za tožnika relevanten) del vročiti in mu z določitvijo ustreznega roka za izjavo o ugotovitvah in v inšpekcijskem postopku izvedenih dokazih, na katerih le-te temeljijo, tudi dejansko omogočiti uveljavitev procesnih pravic, ki izhajajo iz načela zaslišanja stranke.
skupinski davčni obračun - davek od dobička pravnih oseb
Podlaga za naknadno obdavčenje je neizpolnjevanje v 1. odstavku 200. člena določenih pogojev, kot v svojih odločbah utemeljeno ugotavljata organ prve stopnje in tožena stranka, pa tudi neizpolnjevanje formalnih pogojev za dosego in ohranitev davčne ugodnosti, to je vsaka sprememba, katere posledica je prenehanje z odločbo davčnega organa odobrene skupine.
Načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) je kršeno, če stranki pred izdajo prvostopne odločbe ni dana možnost, da se o pridobljenih podatkih oziroma dokazih, ki so bili odločilni za izdajo prvostopne odločbe, izjavi in ponudi dokaze za obrambo svojih pravic.
izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - oddaja javnih površin v uporabo - začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja
Če v izvrševanju prvostopnega sklepa, s katerim je odločeno, da se pritožbi stranke zoper prekinitev najemne pogodbe za del javne površine ne ugodi, ne more priti do izvršbe z odstranitvijo stopnice kot škode, ki naj bi stranki grozila, ni izkazana potreba po začasni ureditvi spornega pravnega razmerja v upravnem sporu.
Tožnik si je v vlogi za posebno obliko zaščite v celoti skliceval na razloge, ki je uveljavljal že v postopku za priznanje azila v Republiki Slovenije, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Vrhovnega sodišča, ki je potrdilo sodbo upravnega sodišča, ki je ugotovilo, da tožnik v postopku ni izkazal, da bi bila njegova varnost in fizična integriteta ogroženi ter da bi bil v primeru vrnitve v Federacijo BIH ali v A izpostavljen nečloveškemu ravnanju.
V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji, določeni v 2. odstavku 1. člena ZAzil za priznanje azila tožniku. Pravilen je zaključek, da strah tožnika pred preganjanjem objektivno ni utemeljen in da tako tožnik ne izpolnjuje pogojev po 2. odstavku 1. člena Zazil.
Azil iz humanitarnih razlogov se prizna zgolj ob predpostavki, da takšni razlogi v konkretnem primeru tudi obstajajo. Vendar pa tožnik v postopku ni zatrjeval, da bi bili takšni razlogi podani, pa tudi sicer tožnik ni navajal nobenih konkretnih dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati drugače. Pogoje, pod katerimi se prosilcu prizna azil, je določil že zakonodajalec, tožena stranka pa mora kot pristojni organ v postopku za priznanje azila oceniti, ali so konkretne okoliščine, zaradi katerih oseba prosi za priznanje azila takšne, da se lahko utemeljeno čuti ogroženo in ali je tak strah tudi objektivno utemeljen.
Tožena stranka je na podlagi dveh zaslišanj tožnika in številnih poročil zaključila, da so tožnikove izjave glede časovno odmaknjenega odhoda iz matične države v letu 2001 verjetne ter da se nekatere izjave tožnika, podane ob vložitvi prošnje za azil in na zaslišanjih glede dogodkov v preteklosti v splošnem ujemajo in da je tožnikova zgodba v tem smislu verodostojna. Vendar pa tožena stranka ob upoštevanju poročil, ki jih je preučila in se nanašajo na aktualne (sedanje) razmere v tožnikovi matični državi, utemeljeno zaključuje, da za tožnika ni več nevarnosti, da bi bil preganjan v matični državi zaradi rase, vere, narodnostne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju. Izčrpno navaja poročila, ki jih je preučila v zvezi z položajem tožnika v matični državi, preverila pa je tudi, kakšen je odnos do bivših pripadnikov službe državne varnosti, ki so se uprli sodelovanju s to službo z vidika, ali imajo zaščito s strani lastne države, in ugotovila, da je v Srbiji znan primer bivšega pripadnika službe državne varnosti, ker je na televiziji javno govoril o obstoju odredov za likvidacije v policiji, vendar pa mu je bilo po dveh tednih pripora dovoljeno, da se brani s prostosti, sojenje pa se je končalo v avgustu leta 2000, ko je tožilstvo odstopilo od obtožb. Tožena stranka je preverila tudi sedanjo politično situacijo v matični državi tožnika. Tudi po presoji sodišča je tožena stranka pravilno preučila tiste okoliščine, ki jih je navedel tožnik in je po presoji sodišča pravilno ocenila vse pravno relevantne okoliščine. Tožnik v tožbi tudi ne oporeka poročilom, ki jih je tožena stranka preučila, in tudi ne podatkom, ki jih je tožena stranka pridobila ter na podlagi tega naredila oceno stanja v matični državi tožnika.
Na odločitev sodišča navedbe, da bi bilo potrebno bolj natančno ugotovitvi, kdaj je tožnik zapustil Azilni dom in ali se je morda v spornem času zakonito naselil kje drugje, ne morejo vplivati. Po določbi 1. odstavka 32. člena ZAzil mora namreč biti prosilec za azil ves čas postopka dosegljiv pristojnim organom in mora vsako spremembo svojega naslova sporočiti pristojnemu organu brez odlašanja. Navedeno pomeni, da mora prosilec za azil nemudoma sporočiti morebitno spremembo svojega naslova brez odlašanja, česar tožnik brez dvoma ni storil, tega pa tudi ne zatrjuje niti v tožbi. Po določbi 1. odstavka 17. člena ZAzil pa morajo prosilci za azil in begunci spoštovati zakone, druge predpise in splošne pravne akte Republike Slovenije, kar pomeni, med drugim tudi spoštovanje citirane določbe 1. odstavka 32. člena ZAzil.
ZPD člen 4, 6, 12, 12/2. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 19.
prometni davek - prodaja reprodukcijskega materiala - les in gozdni lesni sortimenti
Po določbah 4., 6. in 2. odstavka 12. člena ZPD je obdavčen vsakokraten promet z lesom in gozdnimi lesnimi sortimenti za namene reprodukcije. Možnost, da se uveljavi davčna oprostitev tudi za tovrstni material oziroma proizvode, vsebuje šele 19. člen Pravilnika o uporabi Zakona o prometnem davku. Po tej določbi se za les in gozdne lesne sortimente iz drugega odstavka 12. člena ZPD, ki se ne morejo nabavljati kot repromaterial brez plačila davka, šteje promet lesa in gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v družbeni lastnini, ki ga opravi pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v družbeni lastnini oziroma njihov promet iz gozdov v zasebni lastnini in ga opravi fizična oseba. Tožeča stranka je torej tista, ki po določbi 19. člena Pravilnika gospodari z gozdovi, in je posledično že iz tega razloga opravljeni promet z lesom in gozdnimi lesnimi sortimenti šteti za njihov prvi promet iz gozdov. Ker pa gospodari z gozdovi na podlagi vzpostavljenega koncesijskega razmerja s Skladom, ki po presoji sodišča vključuje vsakršno razpolaganje z lesom in gozdnimi lesnimi sortimenti, tudi s tistim na panju, pa do njihove prodaje (med Skladom in tožečo stranko) kot prometa proizvodov v smislu prometnodavčnih predpisov itak ni prišlo oziroma sploh ni moglo priti.
S tem, ko na plačilnem nalogu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi ni potrdila o izvršljivosti, po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni izpolnjen zakonsko določen pogoj za izdajo sklepa o prisilni izterjavi.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 12/1, 16, 17, 11, 11/1-1, 12, 12, 12/1, 16, 17, 11, 11/1-1.
stavbišče - zazidano stavbno zemljišče
Zemljišče, ki je po uradnih podatkih zemljiškega katastra po vrsti rabe opredeljeno kot stavbišče in torej kot zemljišče, na katerem je zgrajen objekt, se tudi po presoji sodišča opredeljuje ter vrednoti lahko le kot zazidano stavbno zemljišče ne glede na to, da objekta v času podržavljenja ni bilo več, ker je bil npr. porušen. Kadar je predmet vrednotenja tudi objekt, pa se stavbišča praviloma samostojno ne vrednoti.
vrnitev premoženja članu agrarne skupnosti - upravičenec za uveljavljanje vrnitve premoženjskih pravic po ZPVAS
Osebe, legitimirane za uveljavljanje vrnitve premoženjskih pravic po ZPVAS določa ta zakon v 1. odstavku 8. člena, v katerem določa, da se članom agrarne skupnosti, organizirane po določbah ZPVAS, na njihovo zahtevo vrnejo premoženjske pravice, odvzete (na podlagi predpisov iz 1. člena ZPVAS) njihovim pravnim prednikom (kot članom nekdanjih agrarnih skupnosti), ter v 1. odstavku 9. člena, kjer določa, da se postopek za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti začne na zahtevo kateregakoli člana oziroma skupnega pooblaščenca teh članov. Pomanjkanja legitimacije ob vložitvi zahteve ni mogoče sanirati s kasnejšo predložitvijo dokazil o tem, da se je naknadno (tj. po vložitvi zahteve) agrarna skupnost organizirala po ZPVAS.
ZDavP člen 39, 39/1-3, 39/1-5, 39, 39/1-3, 39/1-5. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 18.
ocena davčne osnove - primerjanje enega računa s podatkom iz kontrolnega traku registrske blagajne - davek od dohodka iz dejavnosti
Skupni znesek na računu, ki ga je prejela stranka, se mora ujemati s skupnim zneskom na zavezančevem kontrolnem traku, ki ima isto številko in datum kot račun, ki ga je prejela stranka.
Ker se podatek iz zavezančeve evidence ni ujemal z računom, ki ga je prejela stranka, se je davčni organ, ki je sicer res izhajal iz enega samega računa, utemeljeno oprl na podatek iz računa in na podatek iz kontrolnega zbirnika, ter za odstotek razlike povečal njegove prihodke.
Glede na zakonsko določene pogoje, ki jih mora izpolnjevati davčni zavezanec, da mu davčni organ na njegovo zahtevo dovoli ugotavljanje davka na podlagi skupinskega davčnega obračuna, po presoji sodišča, kakršnakoli sprememba v skupini, kateri je odobren skupinski davčni obračun, pomeni neizpolnjevanje zakonskih pogojev iz 1. odstavka 200. člena ZDavP, tudi če gre za pripojitev dveh pravnih oseb k tretji pravni osebi iz skupine, kot je to v obravnavani zadevi.
Predmet odločanja v denacionalizacijskem postopku je materialnopravni zahtevek, kakršnega uveljavlja vlagatelj. Na tak zahtevek je upravni organ vezan po vsebini, temelju in obsegu. Zahtevek je moral biti uveljavljan v roku iz 64.člena ZDen, ki je materialni prekluzivni rok in ga ni mogoče podaljšati.
ZDoh člen 41. ZDDPO člen 11, 12, 12/1. Slovenski računovodski standardi standard 1, 21.
davek od dohodka iz dejavnosti - odhodek davčnega zavezanca - opredmeteno osnovno sredstvo - kilometrina - štipendija
Zračni balon ni namenjen opravljanju tožnikove dejavnosti (diamantno rezanje in vrtanje) in ga torej ni mogoče šteti kot opredmeteno osnovno sredstvo po SRS 1. Tako tudi stroški v zvezi z njim ne predstavljajo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti (1. odstavek 12. člena ZDDPO). Pri presoji utemeljenosti stroškov štipendiranja je odločilna okoliščina, da v pisni pogodbi med tožnikom kot štipenditorjem in štipendistko ni bilo določila, po katerem bi štipendistka morala po končanem šolanju nastopiti delo pri tožniku in da bi bila obvezana šolanje dokončati.