ZDoh člen 41. ZDDPO člen 11, 12, 12/1. Slovenski računovodski standardi standard 1, 21.
davek od dohodka iz dejavnosti - odhodek davčnega zavezanca - opredmeteno osnovno sredstvo - kilometrina - štipendija
Zračni balon ni namenjen opravljanju tožnikove dejavnosti (diamantno rezanje in vrtanje) in ga torej ni mogoče šteti kot opredmeteno osnovno sredstvo po SRS 1. Tako tudi stroški v zvezi z njim ne predstavljajo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti (1. odstavek 12. člena ZDDPO). Pri presoji utemeljenosti stroškov štipendiranja je odločilna okoliščina, da v pisni pogodbi med tožnikom kot štipenditorjem in štipendistko ni bilo določila, po katerem bi štipendistka morala po končanem šolanju nastopiti delo pri tožniku in da bi bila obvezana šolanje dokončati.
S tem, ko na plačilnem nalogu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi ni potrdila o izvršljivosti, po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni izpolnjen zakonsko določen pogoj za izdajo sklepa o prisilni izterjavi.
upravičenec do denacionalizacije - ustrezno nadomestno zemljišče
Ob tem ko se določbo 29. tč. 3. člena ZDen v praksi (tudi Vrhovnega sodišča RS) enotno razlaga, da predstavlja pravni temelj za denacionalizacijo v primeru, ko znaša delež neustreznosti (nadomestnih zemljišč v primerjavi z odvzetimi zemljišči) nad 30 %, ter da se denacionalizacijo priznava v obsegu neustreznosti, je treba delež neustreznosti točno ugotoviti - to pa brez ovrednotenja vplivov razlikovalnih okoliščin na vrednost zemljišč, ugotovljeno po Odloku, ni mogoče. Uporaba razlikovalnih okoliščin kot dopolnilnih kriterijev za ugotovitev ustreznosti nadomestnih zemljišč po presoji sodišča pride v poštev le izjemoma, kadar stranka, ki denacionalizacijo uveljavlja, zatrjuje in tudi izkazuje take okoliščine (po stanju ob podržavljenju), upoštevati pa jih je mogoče le v takem vsebinskem in vrednostnem okviru, kot to dopuščajo splošni odškodninski oziroma premoženjski predpisi, ki se po 6. členu ZDen tudi lahko uporabljajo v denacionalizacijskih postopkih.
Tožnica je bila v času, ko je stopil v veljavo ZOFVI (15. 3. 1996), zaposlena v OŠ AA v A (od 30. 9. 1991 - 31. 10. 1997), zato je tožena stranka nepravilno zaključila, da se v primeru tožnice ne more uporabiti 146. člen ZOFVI. Ker je tožnica na dan 15. 3. 1996 izpolnjevala pogoje 146. člena ZOFVI, si je pridobila tudi pravico do opravljanja dela razredne učiteljice, ki ji je za nazaj, zgolj zato, ker je za določen čas prekinila delo v vzgoji in izobraževanju, ni mogoče odvzeti.
ZSZ člen 42, 43. Odlok o plačilu komunalnega prispevka v občini Škofljica člen 16, 17, 17/1.
plačilo komunalnega prispevka
Investitorjem, ki ob plačilu komunalnega prispevka še niso imeli pridobljenega lokacijskega dovoljenja, se dokumentirani plačani zneski upoštevajo kot olajšava pri izračunu. Vlaganja v kolektivno in individualno infrastrukturo je potrebno dokazati z originalnimi dokazili (računi, položnicami, pogodbami in potrdili gradbenih odborov).
Tožnik je zapustil državo leta 1999. Takrat je bil njegov strah pred preganjanjem objektivno utemeljen. Ocena stanja na podlagi aktualnih poročil pa je podlaga za zaključek, da ni več nevarnosti, da bi bil preganjan zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Tožnik v tožbi ne izpodbija zaključkov glede stanja v izvorni državi, ne zatrjuje preganjanja po EKVČP.
Člen 13/2 ZDRS določa, da je potrebno pridobiti mnenje pristojnega resornega organa o obstoju razlogov, ki so navedeni v 13/1 členu ZDRS. Sklep Vlade RS mnenja pristojnega resornega organa ne nadomešča.
ustna obravnava - izvedenec - postavljanje vprašanj
Dokazovanje z izvedencem se praviloma opravi na ustni obravnavi. Če pa izvedenec izdela mnenje izven ustne obravnave, se sme od njega zahtevati, da na ustni obravnavi obrazloži mnenje, stranke pa mu lahko postavljajo vprašanja in zahtevajo pojasnila glede mnenja.
ZUS člen 60, 60/1-2, 60/1-4, 60/3. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive člen 6, 6/2, 7, 8, 12, 12-5, 18, 19. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu člen 7, 7-5, 18.
dokazno pravo v postopku napredovanja v šolstvu
Ker Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu nima določb za primer, ko vloži predlog za napredovanje samo zaposleni, je treba v zvezi s tem uporabiti določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive, ker so določila Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive za tožnika ugodnejša. Tožena stranka je torej imela zakonito podlago, da se je oprla na dejstva iz predloga tožnika in iz predloga za napredovanje v naziv svetovalec predstojnika organizacijske enote A Zavoda RS za šolstvo, znanost in šport, vendar pa bi morala ta dejstva kritično preveriti.
URS člen 51, 51/3, 120, 120/2. ZUstS člen 24. ZZDej člen 47, 47/1-4, 47/1-5. ZNB člen 4, 22, 22/2, 22/3. ZUP (1986) člen 209, 209/2.
obvezno cepljenje otrok
Vsak ima pravico dati soglasje za kakršenkoli medicinski poseg, ter odkloniti predlagane medicinske posege (4. in 5. alinea 1. odstavka 47. člena ZZDej). Vendar pa je Zakon o nalezljivih boleznih zaradi preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev RS, kot specialni predpis predpisal obvezno cepljenje zoper določene bolezni zaradi varovanja zdravja prebivalcev RS, v 4. členu pa določa, da ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih ljudi pred temi boleznimi. Gre tako za varovanje javnega interesa pred interesi posameznikov (ki obveznemu cepljenju eventuelno nasprotujejo), tehtanje teh interesov pa je opravil že zakonodajalec. Vendar pa tudi ZNB daje zaradi zaščite interesov posameznikov le-tem možnost, da obvezno cepljenje odklonijo iz utemeljenih razlogov. Sodišče zavrača kot neutemeljen tožbeni ugovor bistvene kršitve določb upravnega postopka, ker je tožena stranka argumentirala svoj pogled le na dve od 18 pritožbenih navedb. Katere so tiste okoliščine, ki narekujejo sprejeto odločitev pa mora biti navedeno v obrazložitvi odločbe, ker je le na podlagi tako obrazložene odločitve omogočeno stranki, na katero se odločba nanaša in tudi sodišču, kontrolo ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bilo na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno materialno pravo. Po določbi 209/2 člena ZUP/86 mora obrazložitev odločbe vsebovati povzetek pritožbe in pritožbenih ugovorov ter ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev, ob tem pa tudi navedbo predpisov, na katere se opira odločba. V konkretnem primeru vsebuje izpodbijana odločba po presoji sodišča vse odgovore na te vsebine oziroma vse odgovore na pravno relevantne pritožbene navedbe. Ti brez dvoma omogočajo njen preizkus. Zato je tožbeni ugovor zatrjevane bistvene kršitve določb postopka po navedenem neutemeljen. Sodišče pripominja, da je tožena stranka glede na ustavno načelo zakonitosti (2. odstavek 120. člena Ustave RS) dolžna opravljati svoje delo na podlagi in v okviru ustave in zakonov in je pravilno opozorila tožnika, kolikor se ne strinjata s predmetno pravno ureditvijo, tudi na določbo 24. člena Zakona o ustavnem sodišču, po kateri lahko pri Ustavnem sodišču RS vsakdo poda pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, glede na njune pritožbene navedbe, ki jih ponavljata v tožbi (o zatrjevani protiustavnosti citiranih zakonskih in nezakonitosti podzakonskih predpisov).
Zoper lastnika, ki brez opravičenega razloga ne dovoli ogleda, se lahko uporabijo enaki ukrepi kot za pričo, ki noče pričati. Lastnika nepremičnine, ki ni dovolil ogleda, je torej treba najprej opozoriti na posledice odklonitve ogleda in šele potem se mu lahko izreče denarna kazen.
Sporno je članstvo tožnice in njenih staršev v Kulturbundu in njihova lojalnost. Upravni organ je prezrl stališče Ustavnega sodišča RS, da ni mogoče domnevnega nelojalnega ravnanja očeta enačiti z domnevnim nelojalnim ravnanjem same stranke.
ZPD člen 13, 4, 5, 7, 13, 4, 5, 7. ZDoh člen 41, 41. ZDDPO člen 11, 12, 11, 12, 12, 11.
prihodki od prodaje osnovnih sredstev - davek od dohodka iz dejavnosti
V postopku ni bilo ugotovljeno ali je tožnik v zvezi z izdelavo in uporabo sporne opreme kot samostojni podjetnik posameznik uveljavljal kakršnekoli odhodke ali davčne ugodnosti, ugotovljeno ni niti dejstvo, ali je tožnik opremo pridobil (po lastni izjavi izdelal v lastni režiji) kot fizična oseba ali kot samostojni podjetnik posameznik. Zgolj dejstvo, da je opremo uporabljal pri opravljanju svoje dejavnosti in s tem za ustvarjanje prihodkov, pa po presoji sodišča ne zadošča za njeno opredelitev kot osnovno sredstvo zasebnika. Stališče tožene stranke o obveznem vnosu obravnavane opreme med osnovna sredstva tožnika kot samostojnega podjetnika posameznika bistveno odstopa od ustaljene upravno davčne prakse tožene stranke kot tudi od ustaljene sodne prakse o vprašanju dopustnih podlag za vpis osnovnih sredstev v poslovne knjige zasebnika in podlag za ugotavljanje vrednosti osnovnih sredstev kot osnove za obračun amortizacije za davčne namene. Upravna praksa o navedenih vprašanjih je restriktivna in na v tem upravnem sporu relevantni pravni podlagi kot davčno priznan odhodek priznava le amortizacijo tistih sredstev, ki jih je zasebnik na podlagi verodostojnih listin o pridobitvi z vpisom v register opredelil kot svoje osnovno sredstvo, pri čemer se amortizacija v zakonsko omejeni višini obračunava od osnove, ugotovljene skladno z določbami 25. člena Pravilnika. Navedena stališča, ki se sicer nanašajo na vprašanje davčnega priznavanja odhodkov, je po presoji sodišča treba, skupaj z zgoraj navedenimi relevantnimi dejstvi, smiselno upoštevati tudi pri vprašanju opredelitve sredstev kot osnovnih sredstev podjetnika kot podlage povečanja prihodkov iz naslova njihove prodaje. V cenitvi, ki je bila, kot izhaja iz obrazložitve odločbe organa prve stopnje, opravljena zato ker tožnik ni izvršil sklepa, s katerim mu je bilo naloženo knjiženje opreme v poslovnih knjigah, tudi brez vsakršne utemeljitve niso bile upoštevane določbe Slovenskih računovodskih standardov (SRS 18.31), po katerih v primeru prodaje osnovnih sredstev davčno osnovo kot izredni prihodki povečujejo le presežki prodajnih vrednosti osnovnih sredstev nad njihovimi neodpisanimi vrednostmi.
ZSZ člen 58, 58/2, 60, 60/2, 60/4, 62, 62/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Rače - Fram člen 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - status zemljišča - namembnost zemljišča - daljnovod
Tožena stranka bi morala za vsako zemljišče, na katerem stoji daljnovodni steber preveriti, ali gre res za stavbno zemljišče, ki leži na takem območju oziroma je tako opremljeno, da se šteje za stavbno zemljišče v smislu 2. odstavka 58. člena ZSZ in da se za njegovo uporabo v skladu z zakonom sploh lahko odmeri nadomestilo. Po mnenju sodišča še ne pomeni, da bi bilo predpis lokalne skupnosti, ki bi bil v nasprotju z zakonom, s tem pa v nasprotju s 3. odstavkom 153. člena Ustave RS, mogoče oziroma treba razlagati oziroma uporabiti samo tako, kot izhaja le iz besedila njegovih določb, ne oziraje se na določbe zakona, kolikor le te drugače urejajo določeno pravno razmerje. Upravni organ namreč s tem, ko pri odločanju v posamični upravni stvari razlaga oziroma uporabi določilo podzakonskega predpisa v skladu z zakonsko normo, ne prevzema pristojnosti Ustavnega sodišča, saj skladnost predpisa z zakonom ne presoja in abstracto, pač pa ga le uporablja v okviru, ki ga določa 2. odstavek 120. člena Ustave RS.
ZDSS člen 5, 5/1-1, 5, 5/1-1. ZUS člen 16, 16. ZPP člen 19, 23, 23/1, 23/1, 23, 19.
obročno plačilo - odpis in delni odpis - plačilo prispevkov
V obravnavanem primeru je predmet spora prav plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma njihov delni odpis in obročno odplačevanje, za kar pa Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno.
ZIPRS člen 18. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 84.
subvencija
Postopek je bil voden pravilno v skladu s Pravilnikom ter dovolj transparentno, tako da omogoča preizkus pravilnosti odločitve. Tudi po presoji sodišča ima komisija v primeru, ko so razpisana sredstva omejena, število prijaviteljev na razpis pa ne, pravico določiti okvir oziroma najnižje število točk po kriterijih za razvrščanje, od katerih bo podeljevala sredstva, saj bi v nasprotnem prišlo do prevelikega drobljenja sredstev, na kar opozarja tudi tožena stranka.
ZZZDR člen 219, 216, 217, 218, 219, 216, 217, 218.
stvarna legitimacija - postavitev skrbnika
V tem postopku ima položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem prevzema pravice in dolžnosti, postopek postavitve skrbnika pa se vodi po uradni dolžnosti (216. in 219. člen ZZZDR). Druge osebe v tem postopku svojih pravic in pravnih koristi niti ne morejo varovati, saj se o njih v postopku sploh ne odloča.
kraj nastanka carinskega dolga - solidarni dolžnik
Carinska organa prve in druge stopnje sta ravnala pravilno, ko sta tožečo stranko kot carinskega zavezanca solidarno zavezala k plačilu carine, trošarine in davka na dodano vrednost, ker je bilo blago v tranzitu odstranjeno izpod carinskega nadzora.
V 1. odstavku 151.c člena CZ je določeno, da carinski dolg nastane tam, kjer nastanejo okoliščine, zaradi katerih nastane carinski dolg. To pa pomeni, da je za odločanje v tej zadevi na prvi stopnji dejansko stvarno in krajevno pristojen Carinski urad A, saj je nesporno, da je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora v A.
Inšpekcijski postopek, kot je opredeljen v ZDS, je po presoji sodišča samostojen postopek in ni vezan na vložitev davčne napovedi oziroma davčnega obračuna.
Po presoji sodišča tak seznam zaostalih obveznosti v katerem je sicer za davke in prispevke iz dejavnosti za leta 1992, 1993, 1994, 1995 in 1996 navedena odločba, za leti 1997 in 1998 pa odločbe niso navedene, naveden je le davčni obračun na kontu 2021 - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za prometni davek pa je za vsa leta (razen za leto 1996, ko je navedena odmerna odločba) naveden le davčni obračun na kontu 2300 - prometni davek, ne ustreza seznamu zaostalih obveznosti, kot ga določa 2. odstavek 44. člena ZDavP. Iz obravnavanega seznama zaostalih obveznosti, kot ga določa 2. odstavek 44. člena ZDavP. Iz obravnavanega seznama zaostalih obveznosti ni razvidno, po katerih izvršilnih naslovih (odmernih odločbah oziroma predlaganih obračunih) se izterjujeta sporni obveznosti, zato seznama po presoji sodišča ni mogoče šteti za pravilen izvršilni naslov v smislu določbe 2. odstavka 44. člena ZDavP.