sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu ZDavP-2 je upravni davčni postopek, ki je vezan na pravila ZDavP tudi glede davčnega inšpekcijskega nadzora, ter ni posebno izredno pravno sredstvo, kot to zatrjuje pritožnik. Upravni postopek je sestavljen iz posameznih dejanj, ki se opravljajo in si sledijo v določenem redu, tako da tvorijo organsko celoto. Cilj posameznih dejanj davčnega postopka, ki si sledijo v logičnem zaporedju, je odločitev o davčni obveznosti. Zato vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdaje upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
premoženjska škoda - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - normalen tek stvari - mesečna renta - višina rente - načelo popolne odškodnine
Podlage za napolnitev standarda "normalen tek stvari" ne smemo iskati v podaljšku trenutka nastopa škodnega dogodka v hipotetično prihodnost, ampak je treba v "normalen tek stvari" vključiti vse tisto, kar se je s tožnikovim podjetjem dogajalo kasneje, še posebej, ker je bilo to posledica njegove predhodne podjetniške aktivnosti.
Če naj bo razlaga pojma "normalen tek stvari" skladna z v odškodninskem pravu splošno uveljavljenim načelom polne odškodnine, po katerem mora biti položaj oškodovanca tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka, potem je treba upoštevati ne samo oškodovančeve dohodke (zaslužek) ob nastopu škodnega dogodka, ampak tudi kasnejši razvoj dogodkov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - napake v postopku
Z navedbami, da so bile v postopku zagrešene napake sodnikov in/ali sodnih uradnikov, predlagateljica izraža svoje nestrinjanje z dosedanjimi odločitvami sodišč prve in druge stopnje. Za to imajo udeleženci postopka na razpolago zakonsko opredeljena pravna sredstva, ni pa temu namenjen institut predloga za prenos krajevne pristojnosti.
ZPP člen 199, 199/1, 200, 201. ZNP člen 30, 37. ZDZdr člen 50.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - stranska intervencija - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev predloga
Pritožnik je vložil predlog za stransko intervencijo šele ob vložitvi pritožbe proti prvostopenjskemu sklepu. V tej fazi postopka pa je bila njegova pravica do pravnih sredstev enako varovana na podlagi določbe 30. člena ZNP in 50. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).
ZPP člen 22/1, 213, 267, 267/1, 313/1, 318, 318/1-3, 318/1-4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 360, 367, 367/1, 384, 384/1. ZGD-1 člen 8, 263. ZFPPIPP člen 348. URS člen 14, 22.
povrnitev premoženjske škode - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - učinki začetka stečajnega postopka - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - sprememba tožbe - časovne meje pravnomočnosti - pasivna legitimacija - spregled pravne osebnosti - pravica do enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - preskakovanje pravnih sredstev
Sodišče druge stopnje se je moralo opredeliti do vprašanja ali je imel začetek stečajnega postopka nad nekdanjo družbo tožencev pravne učinke na izdajo delne zamudne sodbe zoper revidenta, upoštevaje, da je bila zamudna sodba izdana po njegovi uvedbi, rok za odgovor na tožbo, katerega revident z odgovorom na tožbo ni izkoristil, pa se je iztekel že pred tem časovnim trenutkom. Do tega vprašanja se je sodišče druge stopnje opredelilo tako, da je kot časovno odločilni trenutek štelo stek zakonskih pogojev za njeno izdajo, to je do poteka roka za odgovor na tožbo (318. člen ZPP). In opredelilo se je pravno pravilno, pritrjuje mu torej tudi revizijsko sodišče. Do tedaj je namreč imel revident možnost navesti dejstva in svoje ugovore pravne narave zoper tožbene navedbe. Pravnomočnost je bila torej lahko definirana le s tožbeno trditveno podlago, ki je bila nato le še (ex post) preizkušena brez zahteve po nadaljnjem procesnem dogajanju (glavni obravnavi) skozi prizmo zakonskih pogojev za izdajo zamudne sodbe, osredotočenih ponovno na čas do izteka roka za odgovor na tožbo. Izčrpala se je tedaj procesna možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov (skratka zbiranja procesnega gradiva, kot podlage za sodno odločitev) tako s strani drugega toženca kot tudi v razmerju do njega s strani tožeče stranke.
Neutemeljena so revizijska navajanja, da je tožeča stranka kasneje spremenila tožbo in da bi zato moralo sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe upoštevati tudi to procesno okoliščino, in še šteti, kot da je bila tožba zoper drugega toženca umaknjena. Tožeča stranka je namreč uveljavljala dodatno oziroma še drugo pravno podlago nepogojno le zoper prvega toženca in ne tudi zoper drugega toženca - zoper njega le, če bi se izkazalo, da je vložil odgovor na tožbo, o čemer tožeča stranka v trenutku vložitve vloge še ni bila seznanjena. Tožbe zoper drugega toženca pa ni umaknila. Upoštevaje, da drugi toženec odgovora na tožbo ni vložil, je sodišče prve stopnje tudi v skladu z navedeno vlogo glede njega izdalo delno zamudno sodbo in dovolilo spremembo tožbe le v razmerju do prvega toženca.
Res je pravica do enakega varstva pravic, ki vsebuje tudi pravico do izjave stranke v pravdnem postopku, je osnovna prvina uresničevanja ene od temeljnih paradigem poštenega postopka. Takšno jamstvo pa ima stranka le glede tistih trditev in dokaznih predlogov ter drugega procesnega gradiva, ki se nanaša na tožbene zahtevke, ki jih uveljavlja oziroma tiste, ki se zoper njo uveljavljajo, in vzročno-posledično neposredno ali posredno vplivajo na njen pravni položaj v sodnem postopku. To pa obenem pomeni, da je po drugi strani domet strankinih upravičenj odvisen od okvira - širine in vsebine sodnega postopka, ki se vodi zoper njo. Ustava od sodišča tako tudi ne zahteva, da bi strankam sodnih postopkov onemogočala opredelitev do vlog, ki ne morejo vplivati na izid postopka. Te meje v pravdi postavlja tožeča stranka v skladu z načelom dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Če pritožbeno sodišče na pavšalne pritožbene očitke ni bilo dolžno odgovoriti, je v enakem ali vsaj smiselno podobnem položaju kot tedaj, ko (nato v reviziji prvič uveljavljen) očitek v pritožbenem postopku sploh ni bil (niti z besedico) omenjen. Njegova odločitev ne more biti pred revizijskim sodiščem strožje presojana kot v primeru, če revident prej v pritožbi ni niti omenil kršitve, ki ni podvržena uradnemu preizkusu, in jo je nato prvič uveljavljal v reviziji. Ker torej že redno pravno sredstvo v tem delu ni izpolnjevalo pogojev za njegovo vsebinsko presojo, jo nujno posledično v tem delu ne izpolnjuje tudi v tej smeri vloženo izredno pravno sredstvo. Pomeni dejansko preskakovanje pravnih sredstev.
Tožeča stranka je bila tista, ki se je v Pogodbi zavezala k povračilu vlaganj tako, da se bodo ta poračunavala z uporabnino, in je zato pasivno legitimirana za povrnitev teh vlaganj v obsegu, kot se je s Pogodbo zavezala. Zato so tožene stranke upravičene do povračila teh vlaganj v pogodbeno dogovorjenem obsegu, torej do višine zneska uporabnine, ki so jo dolžne plačati tožeči stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00003141
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 309a.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - vrednost nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedensko mnenje
Glede na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je revizijsko sodišče vezano), po katerem je ob nastanku življenjske skupnosti pravdnih strank nepremičnina predstavljala zemljišče s prvo ploščo in golimi zidovi, vse ostalo pa je bilo zgrajeno kasneje, je povsem razumljiv in logičen sklep, da izgradnja stanovanjske hiše, sposobne za bivanje, pomeni ustvaritev nove stvari. Ta zaključek torej ne temelji izključno na dejstvu (četudi ne nepomembnem), da se je vrednost nepremičnine od začetka skupnih vlaganj več kot podvojila, kar izpodbijani sodbi očita revident. Temelji predvsem na ugotovitvi o ustvaritvi določene identitete nepremičnine. Ni šlo le za spremembo že obstoječe zgradbe z dozidavo, nadzidavo ali prezidavo, temveč za bistveno več kot to: iz gole plošče in zidov je bila ustvarjena zgradba z določeno namembnostjo (stanovanjska hiša).
postopek za izročitev obdolžencev - ekstradicijski pripor - prošnja za izročitev - odločba države prosilke - obvezne priloge vloge - opis kaznivega dejanja
Pri presoji pogojev iz 3. točke tretjega odstavka 523. člena ZKP je treba imeti pred očmi, da se način sprejema in izdaje ter oblika in sestavni deli posameznih sodnih aktov od države do države razlikujejo, zato ni mogoče pričakovati, da bodo dokumenti, ki jih države prosilke prilagajo prošnji za izročitev, sestavljeni v točno določeni obliki in na tak način, kot ga pozna naša procesna zakonodaja.
Sodišče zaprošene države se pri odločanju o priporu v ekstradicijskem postopku pri presoji utemeljenega suma lahko zanese na (takšno) vsebino dokazov, kot izhaja iz priložene dokumentacije države prosilke; državi prosilki prošnji za izročitev posameznih dokazov namreč ni treba prilagati. S tem, ko preiskovalni sodnik v obravnavanem primeru od države prosilke ni pridobil posnetkov varnostne kamere in zdravstvene dokumentacije oškodovanke, katerih vsebina je razvidna že iz prošnji priložene dokumentacije, ob (s strani obrambe) le drugačni presoji teh dokazov, določbe kazenskega postopka niso bile kršene.
ZKP člen 427. ZPDZC-1 člen 5, 5/1-3, 23, 23/1-2. ZP-1 člen 171.
pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zaposlovanje na črno - kratkotrajno delo - prokura
Za pravilno uporabo materialnih določb zakona so dejstva, ki bi potrjevala oziroma ovrgla obstoj kratkotrajnega dela, posledično pa omogočala sklepanje o tem, ali gre za prekršek zaposlitve na črno, odločilna, vendar pa jih okrajno sodišče ni ugotavljalo.
ZKP člen 371, 371/2, 371/1-11, 420, 420/2.. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokazni predlog - soočenje prič
Sodišči sta razumno presodili, da s strani obrambe predlagana dokaza za soočenje prič v obravnavanem primeru, glede na vse ostale dokaze, nista materialnopravno upoštevna. Obramba z ničemer ni izkazala, da bi predlagano soočenje prič, potem ko je sodišče priče samostojno zaslišalo - glede na neprepričljiv obdolženčev zagovor, bistvena razhajanja med njegovim zagovorom in izpovedbo priče S. M. in glede na vse (ostale) izvedene dokaze, na podlagi katerih je sodišče gradilo zaključke o odločilnih dejstvih ter o obsojenčevi krivdi, lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 190, 619.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena pridobitev - podjemna pogodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pogoj za vložitev zahteve - materialna izčrpanost pravnih sredstev - odločba organa druge stopnje
Obsojenec lahko, ko je z odločbo pritožbenega sodišča odločeno v njegovo škodo, glede na dikcijo petega odstavka 420. člena ZKP, da kršitev ni mogel uveljavljati v pritožbi, uveljavlja kršitve, do katerih je prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje, čeprav pravnega sredstva ni izčrpal. V takšnem primeru je zahteva za varstvo zakonitosti v obsegu, ki se nanaša na sodbo sodišča druge stopnje, dovoljena. Dovoljenja je le glede tistega dela sodbe in izpodbijanja tistih argumentov, ki so bili podlaga za spremembo prvostopenjske sodbe v obsojenčevo škodo.
OZ člen 51, 82. ZN člen 47, 47-4, 48. ZD člen 104, 146, 146/2, 146/3.
pravna narava sporazuma - pogodba o pričakovani dediščini - obljuba darila - ničnost - obličnost - notarski zapis - skupen namen pogodbenikov
Tožnica je s tožbo z dne 17. 9. 2012 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec dolžan na podlagi pisnega dogovora izplačati 128.394,66 EUR, kar predstavlja polovico vrednosti denarnih sredstev na dveh bančnih računih, ki jih je podedoval po pokojni A. A.. Tožnica je trdila, da gre za povrnitev stroškov in plačilo nagrade za njeno skrb za pokojnico. Toženec je z nasprotno tožbo od sodišča zahteval, naj ugotovi, da je ta dogovor ničen.
Sodišče prve stopnje je zahtevka po tožbi in po nasprotni tožbi zavrnilo. Odločilo je, da sporni dogovor ni pogodba o pričakovani dediščini (104. člen ZD), ki je po zakonu neveljavna, niti obljuba darila, ki bi morala biti sklenjena v obliki notarske listine. Ocenilo je tudi, da dogovor ne nasprotuje ustavi, prisilni predpisom ali morali, zato je toženčev zahtevek za ugotovitev ničnosti dogovora zavrnilo. Odločilo je, da gre za dogovor o prenosu dednega deleža na tretjo osebo (tretji odstavek 146. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), ki pa bi moral biti po drugem odstavku 146. člena ZD overjen. Poudarilo je, da je takšna oblika predpisana ad valorem, da teorija o realizaciji zato ne pride v poštev in je zavrnilo tudi zahtevek po tožbi.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - prekoračitev obtožbe - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - načelo materialne resnice - zaslišanje priče - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Le zato in samo s tem, ker je sodišče glede na rezultate izvedenega dokaznega postopka v opisu dejanja, ki se nanaša na obsojenega U. S., zamenjalo osebo sostorilca, ni bilo z ničemer poseženo v pravni položaj obsojenega S., saj se vsebina očitanih izvršitvenih ravnanj in kazenskopravni očitek kot celota za obsojenega U. S. s tem nista prav nič spremenila.
V času, ko je bil opravljen predobravnavni narok (22. 9. 2014), ne strankam ne sodišču priča še ni bila znana. Ob trditvah, da je bila priča očividec dogodka, je bilo sodišče v takem procesnem položaju skladno z načelom materialne resnice upravičeno in dolžno samo (po uradni dolžnosti) izvesti dokaz z zaslišanjem priče.
kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sostorilstvo - velika tatvina - rop
Kaznivi dejanji velike tatvine po 2. točki prvega odstavka 205. člena in ropa po drugem odstavku 206. člena KZ-1 ne moreta biti izvršeni drugače kot v sostorilstvu. S tem, ko je dejanja sodišče kvalificiralo po teh določbah, je torej implicitno štelo, da je obsojenec pri njih sodeloval kot sostorilec. Izrecna kvalifikacija, da gre za sostorilstvo v smislu dostavka "v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1", ni potrebna. Neutemeljena je zato zagovorničina navedba, da je sodišče kaznivo dejanje napačno pravno kvalificiralo, ker dejanj ni obravnavalo, kot da so bila storjena v sostorilstvu. Obstoj sostorilstva je namreč implicitno zajet s samo pravno kvalifikacijo po 2. točki prvega odstavka 205. člena in drugem odstavku 206. člena KZ-1, zato ta pravna kvalifikacija zadošča.
gradbena pogodba - plačilo gradbenih storitev - novacija - kreditna pogodba - vrnitev kredita - predmet izpolnitve - pripoznava dolga - ugovori iz temeljnega razmerja - skrite napake stvari - pogodbena kazen
Kreditna pogodba je neposredno in izključno povezna s plačilom gradbenih del. Zato je treba šteti, da sta dodatek h gradbeni pogodbi in kreditna pogodba komercialna celota. V tem oziru je treba revidentu pritrditi, da gre pravzaprav za specifičen dogovor o načinu plačila za gradbena dela. Po svoji ekonomski logiki je blagovni kredit dogovor o odloženem (obenem lahko tudi obročnem) plačilu že dobavljenega blaga oziroma že opravljene storitve, pri čemer je dobavitelj, ki je hkrati kreditodajalec, upravičen tudi do dodatnih obresti. Posledično ni mogoče trditi, da je od temeljne pogodbe, to je pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitve, tak kredit povsem neodvisen.
Pripoznava dolga ne poredstavlja samostojnega pravnega temeljna za plačilo pripoznane terjatve. Temelj za plačilo ostaja osnovno pogodbeno razmerje in zato pripoznava dolga sama po sebi ne jemlje pravice do uveljavljanja vseh ugovorov iz razmerja, na katerega se pripoznava nanaša.
S pridržkom bi bilo mogoče sprejeti razlogovanje, ki ga ponuja sodišče prve stopnje in sicer da sta pogodbeni stranki že ob usklajevanju obračuna upoštevali in ovrednotili napake pri gradnji. Vendar s pridržkom zato, ker bi to lahko veljalo le za napake, ki jih je bilo v tistem trenutku mogoče opaziti in upoštevati. Ne more pa to veljati za skrite napake, ki bi se pokazale kasneje. Odgovornosti jamčevanja za tovrstne napake pa se izvajalec ne more vnaprej razbremeniti na podlagi sporazuma o skupni vrednosti do tedaj izvedenih del. Take volje strankam ni mogoče implicitno pripisati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ekstradicijski pripor - dokazi za utemeljen sum - načelo specialnosti - nasprotje v razlogih sodbe
Dokazi so v teh odločbah opredeljeni z razmeroma nizko stopnjo konkretizacije in so pretežno vpeti v opisovanje ugotovljenega dejanskega stanja oziroma konkreten opis očitanega kaznivega dejanja. Taka tehnika v slovenskem kazenskem procesnem pravu, v katerem sta dejstvena in dokazna podlaga strogo ločeni, ni uveljavljena. Kljub tej pomanjkljivosti pa je dokazna podlaga prošnje za izročitev obdolženega tujca vzpostavljena in omogoča presojo, da je obdolženi tujec utemeljeno sumljiv dejanja, zaradi katerega je zahtevana njegova izročitev. Takšno, glede na okoliščine zadostno presojo, ki sta jo opravili sodišči, Vrhovno sodišče sprejema, saj ji ni mogoče odreči razumnosti.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - prekoračitev trditvene podlage
Sodišče prve stopnje je odločilo, da toženca nista uspela dokazati, da bi bila poslovni prostor in zemljišči kupljena izključno s kupnino, ki naj bi jo pokojnik pridobil s prodajo svojega posebnega premoženja (1/2 solastninskega deleža na nepremičnini). Nasprotno; ugotovljeno je bilo, da so bila v nakup nepremičnin vložena tudi sredstva od prodaje druge 1/2 solastninskega deleža na nepremičnini, ki je bila kupljena s kupnino od prodaje stanovanja tožničine matere, in skupna sredstva, pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Zato ni utemeljen revizijski ugovor tožencev, da bi sodišče lahko uporabilo domnevo iz 59. člena ZZZDR le v primeru, če bi tožnica zatrjevala, da je bila tudi prodana nepremičnina njuno skupno premoženje.