pritožba - ugovor zoper plačilni nalog - taksa za tožbo v upravnem sporu - vrednosti spornega predmeta - taksna tarifa - količnik
Sodna taksa za vložitev tožbe je v upravnem sporu določena v nespremenljivem znesku in torej ne glede na vrednost spornega predmeta oziroma po 16. členu ZST-1.
pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoji - zavrženje - oprava zamujenega dejanja
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravilno zavržen. Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je namreč, da stranka obenem opravi zamujeno procesno dejanje. V nasprotnem primeru je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči. V zadevi ni sporno, da tožnica dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni priložila oziroma v roku za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni opravila zamujenega dejanja.
dovoljenost revizije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - odstop od sodne prakse - odprava kršitev
Ker revident ni ustrezno izpostavil in tudi ne opravil primerjave dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodno odločbo, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, revizija ni dovoljena.
dovoljenost revizije - udeležba delavcev na dobičku - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane - vrednostni kriterij - pomemebno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Spor o pravici do vpisa pogodbe v register ni spor, v katerem bi bila pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Dejstvo, da znaša vrednost dobička, ki je v pogodbi (katere vpis v register se skuša doseči) predviden za delitev delavcem, 50.000,00 EUR, ni relevantno pri presoji, ali gre za vrednostni spor.
začasna odredba - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pritožba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - rušenje in gradnja novega objekta
Pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovolj pojasnila, zakaj dvomi v resničnost nameravanih zavarovalnih posegov, saj ni obrazložila, zakaj je zavarovanje v obstoječem projektu, ki je del gradbene dokumentacije, opisano pavšalno in pomanjkljivo. Ker se je udeležila obnovljenega postopka in je v njem dosegla delno spremembo izdanega gradbenega dovoljenja, bi morala natančneje pojasniti, kakšno zavarovanje je določeno, kje so lahko njegove pomanjkljivosti v izvedbi in kako bi to zavarovanje dejansko moralo potekati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00004220
ZKP člen 201, 201/1-3.. KZ-1 člen 7, 7/1, 10, 10/1.
odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - krajevna veljavnost kazenskega zakona - časovna veljava kazenskega zakona
Skladno z določbo prvega odstavka 10. člena KZ-1 kazenski zakon Republike Slovenije velja za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije, po določbi prvega odstavka 7. člena KZ-1 pa se za storilca uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Termin kazenski zakon, ki je uporabljen v navedenih določbah, je splošni termin za (veljavni) kazenski zakonik. Obdolženec naj bi kaznivo dejanje na območju Republike Slovenije storil v času veljavnosti KZ-1, zato ni dvoma, da v konkretnem primeru za obdolženca veljajo določbe KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00013307
URS člen 22, 23. OZ člen 20, 325, 326, 454, 454/1, 467, 467/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2-8. ZPDS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZZK-1 člen 31, 31/1. ZD člen 142, 142/3, 145, 145/1, 145/2.
sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izpolnitvena obveznost - izročitev nepremičnin - upniška zamuda - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - preprečitev uporabe nepremičnine - dopustitev - neveljavnost sporazuma - razdrtje pogodbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker nepremičnina v njo še ni bila vpisana, je za prenos lastninske pravice potrebno zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa (tudi) vpis v zemljiško knjigo.20 Drugačno revizijsko stališče (da je bil tudi v tem primeru za učinkovit prenos lastninske pravice potreben tabularni vpis) je neutemeljeno.
Vrhovno sodišče poudarja, da je odtujitelj v primeru nevpisane nepremičnine (posameznega dela zgradbe oziroma stavbe) moral za učinkovit prenos lastninske pravice storiti vse, kar je glede tega v tistem trenutku lahko: če je šlo za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice je moral glede vsakega vmesnega prenosa izročiti listino, ki bi bila lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice na taki nepremičnini, in sicer ne glede na to, ali je bila izročitev teh listin izrecno dogovorjena ali ne. Le takšna izpolnitev je namreč pridobitelju ob vpisu nepremičnine (etažne lastnine) v zemljiško knjigo zagotavljala vknjižbo njegove lastninske pravice.
Pri obveznosti iz VI. točke Sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja gre za dopustitev kot pasivno izpolnitveno ravnanje (negativno obveznost), pri katerem mora dolžnik trpeti določene posege v njegovo pravno sfero. Taka obveznost je pravilno izpolnjena (izpolnjevana), če dolžnik ostane pasiven. Kršena je, če dolžnik stori (aktivno) dejanje, s katerim prepreči oziroma ovira poseg (ravnanje) upnika v njegovo sfero, glede katerega se je zavezal, da ga bo dopuščal. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo mogoče (vsaj) tožbo za izročitev nepremičnine v izključno (so)posest toženk oziroma tožencev opredeliti kot kršitev obravnavane dopustitvene obveznosti. Tudi če tožnica res „ekskluzivno“ sama oziroma skupaj s tretjim tožencem uporablja vikend, tožba, ki ji uporabo odreka v celoti, lahko pomeni kršenje obveznosti dopustitve v Sporazumu dogovorjene uporabe.
Ko instančno sodišče sicer potrdi odločitev sodišč nižjih stopenj, vendar svojo odločitev utemelji na drugačnem pravnem stališču, oziroma v primeru, ko jo sicer utemelji na stališču, s katerim je deloma utemeljena tudi sodba sodišča nižje stopnje, vendar iz te sodbe posebni razlogi za takšno stališče tudi ne izhajajo, vsebina obveznosti do obrazložitve za instančno sodišče ne more biti bistveno ožja od obveznosti sodišča nižje stopnje.
Iz zahteve za varstvo zakonitosti je možno razbrati, da zagovornik oporeka tudi sorazmernosti podaljšanega pripora v ožjem pomenu besede. Ob uveljavljanju tega očitka pa zagovornik spregleda, da se obdolžencu očitata neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, kar že po presoji zakonodajalca glede na predpisano kazen zapora od enega do desetih let predstavlja težje, družbi nevarno kaznivo dejanje. Med prepovedane droge na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog sodi tudi konoplja, ki je uvrščena v II. skupino prepovedanih rastlin in substanc. Opisano težo in naravo kaznivega dejanja sta upoštevali obe sodišči nižjih stopenj, prav tako pa tudi dosedanje trajanje pripora, zato sta tudi po oceni Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora razumno šteli za sorazmeren ukrep.
Ugotovitev, da je tožnica pogodbo o ustanovitvi maksimalne hipoteke podpisala, ne da bi se zavedala, da takšno pogodbo sploh podpisuje (pravzaprav ji je bila v podpis podtaknjena) in da pogodbene volje za svojo zavezo o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni izoblikovala, terja pravni zaključek, da je med pogodbenima strankama prišlo do nesporazuma, zaradi česar je treba šteti, da pogodba ni bila sklenjena.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik pokazal, da pokojnica res ni imela volje napraviti oporoke in je bil zapis narejen v šali, pa je pravilen materialnopravni sklep obeh sodišč, da je oporoka nična.
dovoljenost revizije - tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - navadno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Opozoriti je tudi treba, da sta prvi dve tožnici po razdelitvi dediščine, s pripravljalno vlogo tožbeni zahtevek ponovno spremenili tako, da vsaka od njiju uveljavlja pravno varstvo za svojo terjatev in ne več terjatev skupnosti dedičev. Tožnici sta tako navadni (formalni) sospornici v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, saj bi lahko vsaka v zvezi s svojo terjatvijo uveljavljala samostojno paulijansko tožbo. Tako se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti zahtevka vsake od tožnic.
pripor - odreditev pripora - razlogi za odreditev pripora - skrajšani kazenski postopek
V 2. točki prvega odstavka 432. člena ZKP je določeno, da je zoper obdolženca mogoče odrediti pripor, kadar je podan razlog iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, če gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora do dveh let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let. Obdolženki se v obtožnem predlogu očitajo tri kazniva dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora do treh let, torej je mogoče izreči takšno kazen. Zato so zakonski pogoji za odreditev pripora za navedena kazniva dejanja podani in je odreditev pripora dopustna.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00005906
ZTLR člen 33. OZ člen 190, 198. ZZZDR člen 124, 124/2, 126, 133. ZD člen 142, 142/2. ZPP člen 180, 180/3.
dopuščena revizija - dedovanje - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - pogoji za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - obljuba - ustni dogovor o skupni gradnji - neupravičena pridobitev - preživljanje staršev
Vse navedbe prvega toženca so ostale usmerjene v zatrjevanje in dokazovanje njegovega vložka (v obliki nege in oskrbe zapustnice) k ohranitvi premoženja zapustnice, saj bi se ji to v primeru njene namestitve v ustrezen socialnovarstveni zavod ali strokovne pomoči delavcev takega zavoda na domu, zmanjšalo zaradi poplačila terjatev za tovrstne storitve. To pa je obogatitveni zahtevek, katerega pravni temelj je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju starše. Preživninska obveznost polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, namreč nastopi, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti ter niso podane okoliščine iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR (124. člen ZZZDR). Materialnopravno zmotno je zato stališče izpodbijane sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena OZ.
Petletna vsakodnevna in celodnevna oskrba bolne matere, ki je v vsem odvisna od pomoči drugih, presega običajno nudenje pomoči staršem in tudi presega izpolnjevanje naravne in moralne dolžnosti otrok do svojih staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00006582
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZZZDR člen 105, 105/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - skupno varstvo in vzgoja otroka - pravica do družinskega življenja - določitev stikov z otrokom - preživljanje otroka - višina preživnine - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor zaradi nedopustnega ravnanja sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - manjše sodišče - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - izločitev sodnika
Šele če bi bili vsi sodniki sodišča izločeni, bi bil na mestu predlog za delegacijo pristojnosti po določbi 66. člena ZPP. Ker to niso bili, je delegacija mogoča na podlagi 67. člena ZPP. Pri tem je treba poudariti, da enaki razlogi, kot veljajo za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Vrhovno sodišče v določenih situacijah pri odločanju o prenosu pristojnosti res upošteva tudi velikost sodišča. Vendarle pa je to le eden od za odločitev relevantnih kriterijev. Na drugi strani je treba namreč upoštevati, da se v večini manjših slovenskih krajev sodniki pogosto srečujejo z (lokalno) znanimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah, drugih ustanovah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščine niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Ni videti relevantne povezave med dejstvom, da je delodajalec predlagateljice lokalni lekarnar in zato očitno znan prebivalcem tega kraja ter da je predlagatelj upokojeni ravnatelj gimnazije v istem kraju, kot je sedež sodišča.
Prenos pristojnosti v zadevi tudi ne bi bil smotrn, saj bi bilo glede na naravo zadeve (razdelitev nepremičnine v solastnini udeležencev), ko bo treba določena procesna dejanja opraviti na kraju samem, to nedvomno povezano tako z dolgotrajnejšim postopkom kot tudi z višjimi stroški udeležencev.
ZKP člen 184, 184/3, 184/5, 205, 205/2, 272, 272/2.
pripor - trajanje pripora - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - zamuda roka - instrukcijski rok - odprava pripora
Nepravočasen preizkus pripornih razlogov po vložitvi obtožnice, sicer lahko pomeni kršitev obdolženčeve pravice do osebne svobode, ki ima za posledico, da sklep o podaljšanju pripora ne more učinkovati za nazaj, to je za čas, ko je bil obdolženec v priporu brez sodne odločbe. Ni pa mogoče zavzeti stališča, da je zgolj zaradi te zamude pri odločanju o podaljšanju pripora nezakonit tudi sklep o njegovem podaljšanju in da bi moralo sodišče zaradi tega pripor odpraviti.
Prekoračitev petdnevnega roka za vložitev obtožbe s predlogom za podaljšanje pripora (tretji odstavek 184. člena ZKP in drugi odstavek 205. člena ZKP) ni sankcionirana z odpravo pripora.
Zahteva po obrazloženosti odločb instančnih sodišč je v primerih, ko je odgovor na očitke vlagatelja pravnega sredstva vsebovan že v odločbi nižjega sodišča, instančno sodišče pa s temi argumenti soglaša, nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti sodnih odločb. Vendar pa mora tudi v takem primeru iz sodbe instančnega sodišča izhajati, da se je sodišče z navedbami strank seznanilo in jih obravnavalo. Resda pa za stranko kazenskega postopka podoben pristop ne bi bil primeren, saj se pravno sredstvo šteje za neobrazloženo, če se vložnik samo sklicuje na kakšne svoje prejšnje navedbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00003854
URS člen 23, 26, 33. OZ člen 3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 12. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (2002) člen 8. ZKP člen 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - test sorazmernosti
V spornem primeru ni že izkustveno-življenjske in logične oziroma razumne zveze med predhodnim trajanjem pravdnega postopka in "pečatenjem" hiše, na eni strani, ter požigom, ki je bil povzročen s kaznivim dejanjem, oziroma s požigom nastalimi škodnimi posledicami, na drugi strani - ukrep policije bi kvečjemu lahko že navzven vsakogar odvračal od storitve kaznivega dejanja, kakršno je bilo storjeno s požigom hiše. Izključena je zato že osnovna - naravna vzročnost, kot predpostavka za pripisljivost prepovedane posledice in tudi povečanega tveganja za njen nastanek.
Ker je predvidljivost negativne posledice hkrati tudi merilo protipravnosti ter nadalje tudi merilo skrbnosti (krivde), je tudi protipravnost v spornem primeru izključena že na podlagi ugotovitev o neobstoju predvidljive vzročne zveze med dejanji tožene stranke in škodnim dogodkom.
Ustava RS tudi v razmerju do države ne zahteva takšne obremenitve države z dolžnostjo plačila odškodnine, ki bi temeljila na golem dejstvu, da je škoda nastala, pa čeprav povsem izven "njene sfere".
Kontrahirna dolžnost tožene stranke kot zavarovalca za sklenitev zavarovalne pogodbe za premoženjsko - požarno zavarovanje v korist tožnice, kot zavarovanca oz. zavarovalnega upravičenca bi morala biti nedvoumno in jasno določena, da bi na tej podlagi tožnica lahko uveljavljala odškodninsko odgovornost tožene stranke. To izhaja že iz temeljnega načela obligacijskih razmerij - prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Načelno torej ne obstaja obveznost sklepanja pogodb.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je specializant z odločbo o pravici do opravljanja specializacije pridobil tudi pravico do opravljanja specializacije iz sredstev zdravstvenega zavarovanja.