dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej.
dovoljenost revizije - ureditev meje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe
Brez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja, glede na vsebino konkretne zadeve, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
S tem sklepom je Vrhovno sodišče odločilo o (ne)dovoljenosti revizije, kar pomeni, da procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 83/4. ZPP člen 86, 86/4, 95, 95/2, 108,111, 336, 367č.
postulacijska sposobnost - revizija, ki jo vloži stranka sama - prepozna revizija - dovoljenost revizije
V obravnavani zadevi je iz revizije razvidno, da jo je vložil in podpisal sam revident.
Iz priloženega pooblastila izhaja, da ga odvetnik zastopa pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, kar pa ne zadošča zahtevi iz drugega odstavka 95. člena ZPP, ki določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 2, 2/2.
pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni spor - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Pravica do vračila v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti. To velja tudi za spor o plačilu odškodnine v obliki nadomestnega premoženja po drugem odstavku 2. člena ZDen.
začasna odredba - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pritožba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - rušenje in gradnja novega objekta
Pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovolj pojasnila, zakaj dvomi v resničnost nameravanih zavarovalnih posegov, saj ni obrazložila, zakaj je zavarovanje v obstoječem projektu, ki je del gradbene dokumentacije, opisano pavšalno in pomanjkljivo. Ker se je udeležila obnovljenega postopka in je v njem dosegla delno spremembo izdanega gradbenega dovoljenja, bi morala natančneje pojasniti, kakšno zavarovanje je določeno, kje so lahko njegove pomanjkljivosti v izvedbi in kako bi to zavarovanje dejansko moralo potekati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00013307
URS člen 22, 23. OZ člen 20, 325, 326, 454, 454/1, 467, 467/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2-8. ZPDS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZZK-1 člen 31, 31/1. ZD člen 142, 142/3, 145, 145/1, 145/2.
sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izpolnitvena obveznost - izročitev nepremičnin - upniška zamuda - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - preprečitev uporabe nepremičnine - dopustitev - neveljavnost sporazuma - razdrtje pogodbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker nepremičnina v njo še ni bila vpisana, je za prenos lastninske pravice potrebno zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa (tudi) vpis v zemljiško knjigo.20 Drugačno revizijsko stališče (da je bil tudi v tem primeru za učinkovit prenos lastninske pravice potreben tabularni vpis) je neutemeljeno.
Vrhovno sodišče poudarja, da je odtujitelj v primeru nevpisane nepremičnine (posameznega dela zgradbe oziroma stavbe) moral za učinkovit prenos lastninske pravice storiti vse, kar je glede tega v tistem trenutku lahko: če je šlo za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice je moral glede vsakega vmesnega prenosa izročiti listino, ki bi bila lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice na taki nepremičnini, in sicer ne glede na to, ali je bila izročitev teh listin izrecno dogovorjena ali ne. Le takšna izpolnitev je namreč pridobitelju ob vpisu nepremičnine (etažne lastnine) v zemljiško knjigo zagotavljala vknjižbo njegove lastninske pravice.
Pri obveznosti iz VI. točke Sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja gre za dopustitev kot pasivno izpolnitveno ravnanje (negativno obveznost), pri katerem mora dolžnik trpeti določene posege v njegovo pravno sfero. Taka obveznost je pravilno izpolnjena (izpolnjevana), če dolžnik ostane pasiven. Kršena je, če dolžnik stori (aktivno) dejanje, s katerim prepreči oziroma ovira poseg (ravnanje) upnika v njegovo sfero, glede katerega se je zavezal, da ga bo dopuščal. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo mogoče (vsaj) tožbo za izročitev nepremičnine v izključno (so)posest toženk oziroma tožencev opredeliti kot kršitev obravnavane dopustitvene obveznosti. Tudi če tožnica res „ekskluzivno“ sama oziroma skupaj s tretjim tožencem uporablja vikend, tožba, ki ji uporabo odreka v celoti, lahko pomeni kršenje obveznosti dopustitve v Sporazumu dogovorjene uporabe.
Ko instančno sodišče sicer potrdi odločitev sodišč nižjih stopenj, vendar svojo odločitev utemelji na drugačnem pravnem stališču, oziroma v primeru, ko jo sicer utemelji na stališču, s katerim je deloma utemeljena tudi sodba sodišča nižje stopnje, vendar iz te sodbe posebni razlogi za takšno stališče tudi ne izhajajo, vsebina obveznosti do obrazložitve za instančno sodišče ne more biti bistveno ožja od obveznosti sodišča nižje stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00004220
ZKP člen 201, 201/1-3.. KZ-1 člen 7, 7/1, 10, 10/1.
odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - krajevna veljavnost kazenskega zakona - časovna veljava kazenskega zakona
Skladno z določbo prvega odstavka 10. člena KZ-1 kazenski zakon Republike Slovenije velja za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije, po določbi prvega odstavka 7. člena KZ-1 pa se za storilca uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Termin kazenski zakon, ki je uporabljen v navedenih določbah, je splošni termin za (veljavni) kazenski zakonik. Obdolženec naj bi kaznivo dejanje na območju Republike Slovenije storil v času veljavnosti KZ-1, zato ni dvoma, da v konkretnem primeru za obdolženca veljajo določbe KZ-1.
Ugotovitev, da je tožnica pogodbo o ustanovitvi maksimalne hipoteke podpisala, ne da bi se zavedala, da takšno pogodbo sploh podpisuje (pravzaprav ji je bila v podpis podtaknjena) in da pogodbene volje za svojo zavezo o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni izoblikovala, terja pravni zaključek, da je med pogodbenima strankama prišlo do nesporazuma, zaradi česar je treba šteti, da pogodba ni bila sklenjena.
Iz zahteve za varstvo zakonitosti je možno razbrati, da zagovornik oporeka tudi sorazmernosti podaljšanega pripora v ožjem pomenu besede. Ob uveljavljanju tega očitka pa zagovornik spregleda, da se obdolžencu očitata neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, kar že po presoji zakonodajalca glede na predpisano kazen zapora od enega do desetih let predstavlja težje, družbi nevarno kaznivo dejanje. Med prepovedane droge na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog sodi tudi konoplja, ki je uvrščena v II. skupino prepovedanih rastlin in substanc. Opisano težo in naravo kaznivega dejanja sta upoštevali obe sodišči nižjih stopenj, prav tako pa tudi dosedanje trajanje pripora, zato sta tudi po oceni Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora razumno šteli za sorazmeren ukrep.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - neodplačni pravni posel - začetek teka roka - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožnica nima prav, ko navaja, da je triletni rok iz prvega odstavka 257. člena OZ začel teči šele od sklenitve dogovora o hipoteki. Roki za vložitev zahtevka proti singularnemu pravnemu nasledniku vselej tečejo od časa pravnega dejanja med dolžnikom in neposrednim pridobiteljem in ne od časa sklenitve ali izpolnitve pravnega posla med neposrednim pridobiteljem in singularnim naslednikom. Zaradi varstva izpodbojnega nasprotnika pred negotovostjo so roki za izpodbijanje kratki prekluzivni roki, ki jih ni mogoče podaljševati zato, ker neposredni pridobitelj pridobljeno korist odsvoji naprej. Takšna ureditev je odraz tega, da izpodbijanje pravnega dejanja dolžnika pomeni poseg v tuje pravno razmerje, sklenjeno med dolžnikom in tretjo osebo in to zaradi varstva interesov posameznika in ne zaradi varstva javnega interesa. Gre za odstop od enega temeljnih načel obligacijskega prava, da je za tretje osebe tuje obligacijsko razmerje načeloma nedotakljivo.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik pokazal, da pokojnica res ni imela volje napraviti oporoke in je bil zapis narejen v šali, pa je pravilen materialnopravni sklep obeh sodišč, da je oporoka nična.
dovoljenost revizije - tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - navadno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Opozoriti je tudi treba, da sta prvi dve tožnici po razdelitvi dediščine, s pripravljalno vlogo tožbeni zahtevek ponovno spremenili tako, da vsaka od njiju uveljavlja pravno varstvo za svojo terjatev in ne več terjatev skupnosti dedičev. Tožnici sta tako navadni (formalni) sospornici v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, saj bi lahko vsaka v zvezi s svojo terjatvijo uveljavljala samostojno paulijansko tožbo. Tako se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti zahtevka vsake od tožnic.
pripor - odreditev pripora - razlogi za odreditev pripora - skrajšani kazenski postopek
V 2. točki prvega odstavka 432. člena ZKP je določeno, da je zoper obdolženca mogoče odrediti pripor, kadar je podan razlog iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, če gre za kaznivo dejanje zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost ali za kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora do dveh let ali za druga kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora treh let. Obdolženki se v obtožnem predlogu očitajo tri kazniva dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora do treh let, torej je mogoče izreči takšno kazen. Zato so zakonski pogoji za odreditev pripora za navedena kazniva dejanja podani in je odreditev pripora dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00006582
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZZZDR člen 105, 105/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - skupno varstvo in vzgoja otroka - pravica do družinskega življenja - določitev stikov z otrokom - preživljanje otroka - višina preživnine - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor zaradi nedopustnega ravnanja sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00005906
ZTLR člen 33. OZ člen 190, 198. ZZZDR člen 124, 124/2, 126, 133. ZD člen 142, 142/2. ZPP člen 180, 180/3.
dopuščena revizija - dedovanje - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - pogoji za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - obljuba - ustni dogovor o skupni gradnji - neupravičena pridobitev - preživljanje staršev
Vse navedbe prvega toženca so ostale usmerjene v zatrjevanje in dokazovanje njegovega vložka (v obliki nege in oskrbe zapustnice) k ohranitvi premoženja zapustnice, saj bi se ji to v primeru njene namestitve v ustrezen socialnovarstveni zavod ali strokovne pomoči delavcev takega zavoda na domu, zmanjšalo zaradi poplačila terjatev za tovrstne storitve. To pa je obogatitveni zahtevek, katerega pravni temelj je v določbah OZ o neupravičeni pridobitvi in ne v določbah ZZZDR o preživljanju starše. Preživninska obveznost polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, namreč nastopi, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti ter niso podane okoliščine iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR (124. člen ZZZDR). Materialnopravno zmotno je zato stališče izpodbijane sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena OZ.
Petletna vsakodnevna in celodnevna oskrba bolne matere, ki je v vsem odvisna od pomoči drugih, presega običajno nudenje pomoči staršem in tudi presega izpolnjevanje naravne in moralne dolžnosti otrok do svojih staršev.
ZKP člen 420, 420/1, 420/IV.. ZNPPol člen 60, 60/2, 60/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - prepoved približevanja
Po četrtem odstavku 420. člena ZKP zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o potrditvi in podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi oziroma kraju ni dovoljena, tega izrednega pravnega sredstva pa ne predvidevajo niti določbe ZNPPol.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - procesna skrbnost stranke v postopku - pravica do sodnega varstva
Usmerjenost pravdnega sodišča k vsebinskemu odločanju, ki je sledilo napačnemu pravnemu pouku zapuščinskega sodišča, nujno vodi k sklepu, da razlogi za napačno oblikovanje tožbenega predloga niso bili samo na strani tožnic. K temu je v odsotnosti ugovora nesklepčnosti s strani toženca bistveno prispevalo sodišče s svojimi opravljenimi procesnimi dejanji, katerih namen je bil preveriti resničnost trditev strank, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva v predmetnem sporu. Poznavanje prava ni samo dolžnost strank, ampak tudi in predvsem sodišča. Razlaga pravnega standarda procesne skrbnosti, po kateri se od stranke zahteva, da kljub ustvarjanju lažnega vtisa o sklepčnosti tožbenega zahtevka s strani sodišča nosi negativne posledice svojega ravnanja, češ da je oblikovanje tožbenega zahtevka njena stvar, bi bila v nasprotju z ustavnim jamstvom pravice do sodnega varstva.