Notranje protislovno je, da sodišče pritrdi sodišču prve stopnje o veljavnosti prikrite (darilne) pogodbe ob hkratni ugotovitvi o ničnosti tistih delov sporne prodajne pogodbe, ki pomenijo tudi bistveno sestavino oziroma tipično izpolnitveno ravnanje darilne pogodbe.
Prodajna in darilna podoba se razlikujeta po njuni podlagi, to je razlogih, zaradi katerih sta se pogodbeni stranki zavezali s pogodbo, oziroma po tem, kaj sta želeli doseči z razmerjem, ki sta ga ustvarili.
Nična so zato samo tista določila sporne prodajne pogodbe, v kateri se zapisana izjava ne ujema z voljo pogodbenih strank, to pa so le določila o kupnini kot bistveni sestavini prodajne pogodbe.
ZOR člen 376, 367/1, 367/2, 377, 377/2, 379. ZPP člen 13, 13/1. URS člen 23, 27, 35. ZTSPOZ Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (1990) člen 93, 93/2.
odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - predhodno vprašanje - ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi - domneva nedolžnosti - zavrženje obtožnega akta - absolutno zastaranje kazenskega pregona - zastaranje odškodninske terjatve - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - pojem katastrofalne škode - posebno težka invalidnost bližnjega - posredni oškodovanci - obseg zavarovalnega kritja - omejitev zavarovalne vsote - pasivna legitimacija tuje zavarovalnice - prispevek oškodovanca - škoda povzročena z vozilom tuje registracije - zamudne obresti - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev pravila o prednosti na cesti
Ovira za prejudicialno ugotavljanje kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti v pravdi je nedopustnost (nesorazmernost) posega v domnevo nedolžnosti povzročitelja škode.
Za razliko od zdaj veljavnega ZOZP, po katerem se zavarovalne vsote višajo za enak odstotek kot maloprodajne cene (prvi odstavek 19. člena), za konkreten primer relevanten ZTSPOZ, ki je veljal od leta 1974 do leta 1994, ni določal, da mora zavarovalna vsota ohranjati realno vrednost. Je pa od načela denarnega nominalizma odstopila sodna praksa. Za ohranitev realne vrednosti zavarovalnih vsot je uporabljala različne pristope, na primer, da je treba namesto zavarovalne vsote, veljavne ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, upoštevati zavarovalno vsoto, veljavno v času nastanka škodnega dogodka in to valorizirati na čas sojenja, pa tudi pristop, ki ga opisujeta (a ga zaradi različnega pogleda na vprašanje, ali je šlo za izjemno, katastrofalno škodo, različno uporabita) obe nižji sodišči. Po tem pristopu je treba šteti, da zavarovalna vsota zadošča, če je treba plačati odškodnino tudi več oškodovancem iz istega škodnega dogodka za škodo, ki je izjemna, nepričakovana.
Škoda, ki je nastala v konkretnem primeru, ni katastrofalna, čeprav je poškodbe prvega tožnika sodišče prve stopnje uvrstilo med katastrofalne po Fisherju. Bistvena značilnost katastrofalnosti škod kot merila za omejitev zavarovalnega jamstva je namreč izjemnost v pomenu teže in pričakovanosti škode iz enega škodnega dogodka in izjemnost, nepričakovanost škodnega dogodka samega.
Za presojo pasivne legitimacije druge toženke določba prvega odstavka 99. člena ZTSPOZ, ki določa pasivno legitimacijo domače zavarovalnice za škodo, ki jo povzroči nezavarovano vozilo, ni relevantna.17 Relevantna bi bila, če bi bilo treba vozilo, s katerim je bila povzročena škoda, že v času prometne nesreče obravnavati kot tuje vozilo po prvem odstavku 105. člena18 in ga zaradi tega ob ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 102. člena istega zakona,19 šteti v Republiki Sloveniji za nezavarovano vozilo. Vendar pa v času škodnega dogodka, ki se je pripetil pred 17.10.1991, ko je pričela veljati Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in je bila ta formalno še ena od republik nekdanje Jugoslavije,20 povzročiteljevo vozilo ni bilo tuje vozilo, torej za vstop v Republiko Slovenijo ni potrebovalo listin iz prvega odstavka 102. člena ZTSPOZ in ga zato, ker jih ni bilo, ni mogoče šteti za nezavarovano vozilo.
Kršitev pravil o prednosti je po sodni praksi odškodninskega prava ena najtežjih kršitev cestnoprometnih pravil, hujša od kršitve pravil o hitrosti. To izhaja iz stališča, ki se je uveljavilo v sodni praksi, da v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti praviloma nosi večji delež odgovornosti.
ZMed člen 26, 26/1, 26/2, 31, 31/2-2, 31/1-7. ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
pravica do objave popravka - zahteva za objavo popravka - rok za vložitev zahteve - subjektivni rok - začetek teka roka - zamuda roka - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti
Po mnenju Vrhovnega sodišča je treba šteti, da upravičenec za objavo izve, ko se seznani ali bi se lahko seznanil z vsebino objavljenega prispevka, saj bi bila brez tega (ob obstoju siceršnjih zakonskih predpostavk) izničena njegova ustavna pravica do objave popravka. Čeprav je subjektivni rok določen zaradi varstva interesov upravičenca in ne zaradi omejevanja njegove pravice zahtevati objavo popravka, se tudi od njega pričakuje ustrezna stopnja skrbnosti: če izve za objavo prispevka, mora tudi sam poskrbeti za seznanitev z njegovo vsebino. S tem, ko brez utemeljenega razloga odlaga seznanitev z vsebino prispevka, za katerega objavo ve, ne more odložiti pričetka teka subjektivnega roka.
ZKP člen 420, 420/1, 420/IV.. ZNPPol člen 60, 60/2, 60/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - prepoved približevanja
Po četrtem odstavku 420. člena ZKP zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o potrditvi in podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi oziroma kraju ni dovoljena, tega izrednega pravnega sredstva pa ne predvidevajo niti določbe ZNPPol.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - procesna skrbnost stranke v postopku - pravica do sodnega varstva
Usmerjenost pravdnega sodišča k vsebinskemu odločanju, ki je sledilo napačnemu pravnemu pouku zapuščinskega sodišča, nujno vodi k sklepu, da razlogi za napačno oblikovanje tožbenega predloga niso bili samo na strani tožnic. K temu je v odsotnosti ugovora nesklepčnosti s strani toženca bistveno prispevalo sodišče s svojimi opravljenimi procesnimi dejanji, katerih namen je bil preveriti resničnost trditev strank, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva v predmetnem sporu. Poznavanje prava ni samo dolžnost strank, ampak tudi in predvsem sodišča. Razlaga pravnega standarda procesne skrbnosti, po kateri se od stranke zahteva, da kljub ustvarjanju lažnega vtisa o sklepčnosti tožbenega zahtevka s strani sodišča nosi negativne posledice svojega ravnanja, češ da je oblikovanje tožbenega zahtevka njena stvar, bi bila v nasprotju z ustavnim jamstvom pravice do sodnega varstva.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - neodplačni pravni posel - začetek teka roka - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožnica nima prav, ko navaja, da je triletni rok iz prvega odstavka 257. člena OZ začel teči šele od sklenitve dogovora o hipoteki. Roki za vložitev zahtevka proti singularnemu pravnemu nasledniku vselej tečejo od časa pravnega dejanja med dolžnikom in neposrednim pridobiteljem in ne od časa sklenitve ali izpolnitve pravnega posla med neposrednim pridobiteljem in singularnim naslednikom. Zaradi varstva izpodbojnega nasprotnika pred negotovostjo so roki za izpodbijanje kratki prekluzivni roki, ki jih ni mogoče podaljševati zato, ker neposredni pridobitelj pridobljeno korist odsvoji naprej. Takšna ureditev je odraz tega, da izpodbijanje pravnega dejanja dolžnika pomeni poseg v tuje pravno razmerje, sklenjeno med dolžnikom in tretjo osebo in to zaradi varstva interesov posameznika in ne zaradi varstva javnega interesa. Gre za odstop od enega temeljnih načel obligacijskega prava, da je za tretje osebe tuje obligacijsko razmerje načeloma nedotakljivo.
ZZZDR člen 10a, 10a/1, 10a/2, 106a. ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 37.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - določitev stikov z otrokom - odvzem roditeljske pravice - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije zoper sklep o stikih, izdan v nepravdnem postopku, ni dovoljen.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - instrukcijski rok
Rok, ki ga določa drugi odstavek 205. člena ZKP in je namenjen zagotovitvi kontradiktornega postopka pred odločitvijo o podaljšanju pripora po vloženem obtožnem aktu, je po svoji naravi instrukcijski. Zato njegova prekoračitev s strani državnega tožilca, če nima za posledico kršitev obdolženčeve pravice do izjave, sama po sebi še ne pomeni, da je državni tožilec s podajo takega predloga prekludiran in da je sankcija za takšno zamudo odprava pripora.
ZUS-1 člen 2, 4, 32, 32/2. ZDavP-2 člen 68a. ZUP člen 49, 51.
davki - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - procesne predpostavke za tožbo - prezgodaj vložena tožba - sodelovanje v postopku - zdravstvene težave - določitev skrbnika za poseben primer - obrnjeno dokazno breme v davčnem postopku - začasna odredba
Ker je pritožniku zagotovljeno drugo sodno varstvo v rednem upravnem sporu, saj se bo lahko (pa čeprav po zakonitem zastopniku, skrbniku za poseben primer ali začasnem zastopniku) pritožil in vložil tožbo zoper (morebitno) izdano odločbo v davčnem postopku, procesne predpostavke za odločanje o tožbi po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene.