odobritev pravnega posla - kmetijsko zemljišče - predkupni upravičenec - kmet mejaš - kmetijska organizacija - stroški stranke z interesom
ZKZ pojmovno ločuje kmeta in kmetijsko organizacijo. Kdo je kmet v smislu določb ZKZ, je določeno v prvem do tretjem odstavku 24. člena ZKZ, kaj je kmetijska organizacija, pa v petem odstavku 24. člena ZKZ. Glede na jasno zakonsko določbo, ki glede na precizno dikcijo ne dopušča drugačne jezikovne razlage in s tem tudi uporabe drugih razlagalnih metod predpisa, 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se lahko nanaša tudi na kmetijsko organizacijo kot „mejaša“ zemljišča, ki je naprodaj.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZKC člen 8. ZZVZZ člen 62, 62b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - kontrola cen - uredba Vlade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je splošen akt z neposrednim učinkom na pravice in obveznosti naslovnikov, to je zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Uredba nima lastnosti posamičnega akta, saj ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki ponujajo tovrstno zavarovanje, in za vse primere sklenjenih dopolnilih zavarovanj (sedanjih in bodočih v okviru časovne veljavnosti Uredbe).
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZKC člen 8. ZZVZZ člen 62, 62.b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - kontrola cen - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uredba Vlade - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (Uredba) je po presoji sodišča splošen akt z neposrednim učinkom na pravice in obveznosti naslovnikov, to je zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Drugače kot trdi tožnica, pa po mnenju sodišča Uredba nima lastnosti posamičnega akta, saj ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki ponujajo tovrstno zavarovanje, in za vse primere sklenjenih dopolnilnih zavarovanj. To izhaja iz drugega odstavka 1. člena Uredbe, ki določa, da Uredba velja za zavarovalnice, ki v Republiki Sloveniji izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje v skladu z 61. in 62.b členom ZZVZZ. S tem se ureja nedoločeno število primerov, zato je treba po presoji sodišča šteti, da se Uredba nanaša na nedoločen krog oseb.
Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 18, 77, 173.
naknaden obračun uvoznih carinskih dajatev - uvozne dajatve - carinska deklaracija - sprememba podatkov v carinski deklaraciji - zastopanje v carinskih postopkih
Carinski organ je družbo glede na okoliščine konkretne zadeve (glede na vsebino pooblastila, dotedanjo poslovno prakso strank ter njihova ravnanja v postopku izdaje izpodbijane odločbe) na podlagi določb CZU upravičeno štel za carinskega zastopnika tožnika.
davek od dohodkov iz dejavnosti - zavrženje pritožbe - vročanje - osebni stečaj - poslovna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti
Z odločbo, zoper katero tožnik kot stečajni dolžnik vlaga pritožbo, se mu dodatno odmeri in naloži v plačilo davek od dohodka iz dejavnosti in pripadajoče obresti. Vložitev pritožbe je vsekakor pravno dejanje (v upravnem postopku), ki zadosti pojmu „drugi posli in dejanja“ iz citiranega 386. člena ZFPPIPP, z njim pa tožnik kot stečajni dolžnik nasprotuje obveznosti, ki se mu nalaga z davčno odločbo. Gre torej za obveznost, ki vpliva na čisto vrednost tožnikovega premoženja, ne vpliva pa na premoženje, kot je opredeljeno v prvem odstavku 10. člena ZFPPIPP in s tem na premoženje, ki po drugem odstavku 224. člena spada v stečajno maso. Poslovno in tudi procesno pa je po dikciji zakona in tudi po citirani sodni praksi omejeno zgolj razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, zato tožnikova poslovna in s tem tudi procesna sposobnost za vložitev pritožbe v konkretnem primeru po presoji sodišča ni omejena.
EZ-1 člen 365, 365/5, 375, 375/1. ZDDV-1 člen 32, 32/1, 32/2, 41, 41/1.
električna energija - naprava za proizvodnjo električne energije - električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Direktiva 2009/28/ES5 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki se je uporabljala do 30. 6. 2021, je v petem odstavku 15. člena določala, da mora država članica vzpostaviti potrebne mehanizme, da so potrdila o izvoru natančna, zanesljiva in zaščitena pred goljufijami. V EZ-1 je ta zahteva implementirana6 v petem odstavku 365. člena in prvem odstavku 375. člena v skladu s katerima mora proizvajalec obvestiti Agencijo o vsakršni spremembi proizvodne naprave.
ZUS-1 člen 5, 5/2. ZDUOP člen 26, 26/6. ZIUPOPDVE člen 85, 85/6.
rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - izguba pravice - materialni rok
Delodajalci so imeli pravico zahtevati povračilo izplačanih sredstev, so pa morali povračilo izplačanih sredstev zahtevati preko informacijskega sistema FURS, ki je povračilo kriznega dodatka potem izplačal.
Izjava po 85. členu ZIUPOPDVE in 26. členu ZDUOP je pomenila vlogo kot zahtevek stranke za povračilo, s katero se je upravni postopek za plačilo iz javnih sredstev začel in je torej tekel na zahtevo stranke, ne po uradni dolžnosti.
inšpekcijski ukrep - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev predloga
Tožbenemu očitku, da se v izpodbijani odločbi navaja le predpise, ki prvostopenjskemu organu dajejo splošno pristojnost za izdajanje odločb v upravnem postopku, po presoji sodišča ni mogoče pritrditi. Stvarna pristojnost kaže na delovno področje organov ter obstaja v pravici in dolžnosti organov, da na določenem delovnem področju opravljajo z zakonom ali drugim predpisom določene naloge.
Tožnik neutemeljeno trdi, da je postopek za povračilo izplačanih sredstev tekel po uradni dolžnosti. Skladno s 126. členom ZUP namreč začne pristojni organ postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis. V obravnavanem primeru to iz zakona (ne iz ZIUPOPDVE ne iz ZDUOP) ne izhaja. Nasprotno, v šestem odstavku 85. člena ZIUPOPDVE in 26. člena ZDUOP je bilo določeno, da so morali delodajalci povračilo izplačanih sredstev zahtevati, to je predložiti izjavo, glede katere je v zakonu določena vsebina, rok in način oddaje.
rek obrazec - rok - zamuda - izguba pravice - začetek postopka - obrazložitev
REK obrazec je obračun davčnega odtegljaja. Predložitev REK obrazca zato ne pomeni tudi predložitve izjave po šestem odstavku 85. člena ZIUPOPDVE oz. šestega odstavka 26. člena ZDUOP, saj tega ne določa noben predpis.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - darilna pogodba - izpolnjevanje pogojev - pravice in obveznosti po ZNISESČP
Tožeča stranka ne uveljavlja, da je pogoj evidentiranja prenosa terjatve stvarno neupravičen oziroma da je nesmiseln ali povsem nepotreben. Tožeča stranka torej ne utemeljuje in ne uveljavlja, da pogoj evidentiranja sploh ne bi smel biti predpisan, za katerega koli upravičenca, pri čemer ima z vidika EKČP zakonodajalec Republike Slovenije določeno polje proste presoje. Ne glede na to, da torej stvarna upravičenost pogoja evidentiranja ni sporna med strankama, sodišče dodaja, da zakon osebi, ki je pridobila terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge na podlagi veljavnega pravnega posla, ne nalaga konkretnega evidentiranja v bazi podatkov pri banki, temveč le, da o prenosu terjatve iz naslova hranilne vloge (ustrezno) obvesti banko in da to obvestilo izkaže v postopku.
Tožeča stranka v tožbi ni navedla nobenih prepričljivih argumentov, da iz razlogov, ki so bili izven njenega vpliva, ni mogla izpolniti zakonskega roka za izpolnitev svoje obveznosti. Pri uveljavljanju varstva pravic do mirnega uživanja imovine je namreč treba upoštevati tudi skrbnost ravnanja osebe, ki trdi, da ji je poseženo v to pravico iz 1. člena Protokola št. 1 h EKČP.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Organ s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnik) doseči z BPP. Mora pa presoditi, da ni na prvi pogled očitno, da prosilec z vložitvijo zahteve za sodno varstvo nima nobene možnosti za uspeh in da je zato v okoliščinah konkretne zadeve razumno, da se mu dodeli BPP.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 6/1, 7, 7/2, 11, 11/3. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - kazenski postopek - odvetniška tarifa
Povečanje iz drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z drugim odstavkom 7. člena OT se namreč povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa (urnina), ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje in se zato kot takšna ne more poviševati.
Predlog za oprostitev plačila stroškov postopka in predlog za oprostitev stroškov kopiranja ne vsebujeta obsežnejših vsebinskih navedb o predmetu oziroma poteku kazenskega postopka, zaradi česar odmera nagrade po tar. št. 8 ne pride v poštev.
GZ člen 118. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4.
gradbeno dovoljenje - legalizacija - domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1 - pogoji za izdajo potrdila - trditveno in dokazno breme - presoja dokazov
Za izdajo potrdila je relevantno, da je objekt tak, kot je bil pred 31. 12. 1967, tj. da kasenje na njem niso bila opravljena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje in da ima bistveno enako namembnost kot pred 31. 12. 1967. Zato je toženka utemeljeno ugotavljala ta dejstva. Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev v celoti nosi predlagatelj postopka.
ZIN člen 24, 24/4. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prijavitelj - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - položaj stranskega udeleženca - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica v konkretnem upravnem postopku inšpekcijskega nadzora ni imela položaja stranke oziroma stranskega udeleženca.
Status stranke v upravnem sporou je pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Ker tožnica kot potrošnica ni bila stranka v upravnem postopku, v katerem sta bili izdani izpodbiana drugostopenjska odločba in prvostopenjska odločba, je moralo sodišče njeno tožbo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 22, 22/3, 22/3-a.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožena stranka je lahko izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Hrvaški; zato ji od te države ni bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da ne bo prišlo do kršitve navedenih pravic.
Tožnik je na spletni strani ponujal konkretna stanovanja, označena s številko, podatkom, ali so na voljo ali ne, tlorisom in izhodiščno ceno. Izrecne navedbe o tem, da se prodaja stanovanj še ni začela, na spletni strani ni bilo, takega zaključka tudi ne more napraviti povprečen potrošnik na podlagi navedbe, da bodo končne cene znane šele po začetku prodajnega procesa. Potrošnik zato lahko predstavljene informacije razume le kot oglaševanje prodaje stanovanj.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Sloveniji - središče življenjskih interesov
Presoja tožene stranke temelji na ugotovitvi o prekinitvi tožnikove zaposlitve in posledični zapustitvi Slovenije, čeprav bi bila ta okoliščina relevantna le za zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje. Ker na navedeni podlagi sprejeta dokazna ocena glede tožnikovega dejanskega življenja izhaja iz nepravilnega izhodišča o nujni tožnikovi fizični prisotnosti, kljub temu da za toženo stranko ni sporno neprekinjeno življenje v dolžini, kot jo določa 10. člen ZDRS, se odločbe ne da preizkusiti.
Ker niti iz 11., niti iz drugih členov ZZasV v ničemer ne izhaja, da v konkretnem primeru ponudbe tožnika naročniku ne bi bilo dopustno šteti za del pogodbe, jo je ob upoštevanju vsebine krovne pogodbe in določb OZ treba šteti za del te pogodbe.
tujci - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - dejanje, ki posega v človekove pravice - ustavna pravica do osebne svobode - azil - omejitev gibanja - omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja na objekt azilnega doma - neobstoj podlage za omejitev gibanja - kršitev ustavnih pravic
Ustava RS za vsakršen poseg v pravico do osebne svobode predvideva zakonsko določene primere in zakonsko določen postopek odvzema prostosti. Da lahko državni organ zakonito poseže v osebno svobodo posameznika, mora biti zakonska podlaga za takšen poseg jasno in določno opredeljena. Podlaga zakonitega posega v pravico do osebne svobode tožnika tako ne morejo biti določbe Uredbe o hišnem redu azilnega doma in določbe Pravilnika o postopku s tujcem, na katere se sklicuje toženka, in niti ukrepi v zvezi z boleznijo COVID-19, na katere se prav tako (posplošeno) sklicuje, že iz osnovnega razloga, ker niso zakonska podlaga.