ZPPreb-1 člen 2, 2-3, 7, 7/4, 18. ZUP člen 96, 96/3.
ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - prijava stalnega prebivališča - pravica prebivanja na naslovu novega stalnega prebivališča - vročanje z javnim naznanilom
Prvostopenjski organ pa v postopku ni ugotavljal, ali ima tožnik pravico do prebivanja na naslovu, ki ga je organ sam določil kot novo stalno prebivališče. Navedeno določilo mora po mnenju sodišča v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča upoštevati tudi upravni organ, ko določa novo stalno prebivališče po uradni dolžnosti in ne zgolj posameznik, ki se prostovoljno odloči, da bo prijavil drugo stalno prebivališče.
Vročitev z javnim naznanilom se lahko v skladu z 96. členom ZUP opravi ob izpolnjevanju kumulativnega pogoja, da vročevalec, ki ugotovi, da se je oseba iz prvega odstavka odselila iz naslova, o tem obvesti organ in mu sporoči naslov, če ga izve na podlagi opravljenega poizvedovanja ali kako drugače. V obravnavanem primeru pa je vročevalec označil naslovnika kot neznanega in je drugostopenjski organ v zvezi s tem v svoji odločbi navedel, da te pristojnosti nima. V pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo je tožnik navedel, da naj bi D. D. in E. E. vročevalcu napačno izpovedala, da je na tem naslovu neznan. S tem v zvezi je v pritožbi tudi navedel, da naj bi imenovana iz nabiralnika trgala nalepko z njegovim imenom in da zato določenih pošiljk ni mogel sprejeti. Sodišče se sicer ne opredeljuje do tega, ali naj bi imenovana dejansko trgala nalepko z njegovim imenom, dopušča pa možnost, da v času vročanja dopisa nalepke ni bilo, saj sicer vročevalec ne bi navedel, da je tožnik „neznan“. Pri tem je treba tudi upoštevati, da je bilo vabilo, poslano tožniku na ta naslov, uspešno vročeno, prav tako pa tudi prvostopenjska odločba.
V tej zadevi je sporno, ali je bilo tožnici v njenem hišnem predalčniku skladno z zakonom puščeno obvestilo - pisno sporočilo o prispelem pismu in torej o poskusu vročitve izpodbijane odločbe. Tožnica, ki to dejstvo zanika, ni dolžna dokazovati negativnih dejstev, je pa na njeni strani dolžnost, da s svojimi navedbami in predloženimi dokazi vzbudi v postopku resen dvom v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito. Po presoji sodišča s svojimi navedbami ni vzbudila resnega dvoma v to, da je bila vročitev opravljena pravilno in zakonito.
Ob odsotnosti prepričljivih trditev in dokazov o nasprotnem se je sodišče oprlo na obvestilo vročevalca kot listinski dokaz o izvedbi vročitve, ki je v celoti izpolnjeno, podpisano in žigosano. Tako je štelo, da je bila skladno z ZUP tožnici odločba vročena s fikcijo.
Tožeči stranki ni bila kršena pravica do izjave (22. člen URS in 9. člen ZUP). Prvenstveno se v gradbeno inšpekcijskih zadevah postopek vodi v skrajšani obliki, brez zaslišanja strank (skrajšani ugotovitveni postopek; prvi odstavek 146. člena ZGO-1 in 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP).
ZUJIK člen 24, 83, 85. ZDSS-1 člen 7, 7-5. ZUS-1 člen 1.
nepristojnost - nepristojno sodišče - plačilo prispevkov za socialno varnost - samozaposleni v kulturi - sklep o nepristojnosti
Predmet spora je pravica samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Ker je upravni spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za spore glede socialnih prejemkov pa je sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču, upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločitev v konkretnem sporu, ampak je podana pristojnost socialnega sodišča.
Organ ni pojasnil kako je ugotovil oziroma niti ne ali je sploh ugotavljal ali se kemične lastnosti predelanih materialov razlikujejo (ali morda ne) od lastnosti, ki so v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, določene za inertne odpadke. Odpadki namreč tudi po določilu 8. člena Uredbe o odpadkih prenehajo biti odpadki s predelavo (in ne šele s pridobitvijo harmoniziranega standarda).
V predmetni zadevi je bistveno, ali gre za v tla vnesene odpadke ali pa za predelan material po metodi R5, ki je s predelavo izgubil status odpadka. Sama lastnost materiala se je namreč po predelavi po metodi R5 nedvomno spremenila, kakšna pa je ta lastnost, pa bi bilo treba ugotoviti v okviru ugotovitvenega inšpekcijskega postopka, saj ni nujno, da je material tudi po predelavi še mogoče šteti za odpadek, kar je kot ključno navedel tudi organ II. stopnje v svoji odločbi, pri tem pa spregledal, da bi moral to bistveno okoliščino inšpekcijski organ ugotoviti še pred izdajo ukrepa odstranitve v tla vnesenega materiala. V kolikor je namreč predelan material s predelavo izgubil status odpadka, pa več ne gre za vnos odpadka v okolje, kar je očitek tožene stranke tožeči stranki in tudi razlog za inšpekcijsko ukrepanje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba nepremičnin - namen uporabe nepremičnine - podatki iz uradnih evidenc - dobiček pravnih oseb
Stališče tožene stranke, da so za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) relevantni le podatki o dejanski rabi stavbe, navedeni v uradnih evidencah, in da dokazovanje nasprotnih dejstev ni mogoče, je materialnopravno napačno.
Po presoji sodišča dobiček tožeče stranke, izkazan v poslovnih bilancah pravne osebe, sam po sebi ne more biti okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero oziroma višino NUSZ.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - načelo zaslišanja stranke v postopku - ustna obravnava - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - izbira prodajalca
V luči pomena ustne obravnave bi moral upravni organ na prvi stopnji na ustni obravnavi ugotoviti vsa za odločitev relevantna dejstva in strankam omogočiti, da se o njih na ustni obravnavi tudi izjavijo. Prav temu (neposrednemu in ustnemu obravnavanju vseh odprtih vidikov konkretne zadeve) je namreč obravnava namenjena. Navedeno pomeni, da bi moral tudi prodajalec kmetijskega zemljišča ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, izjavo po 3. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ o tem, komu želi prodati zemljišča, podati na ustni obravnavi potem, ko je seznanjen z ugotovitvijo organa o prednostnem vrstnem redu predkupnih upravičencev in o tem, med katerimi predkupnimi upravičenci glede na vrstni red iz 23. člena ZKZ lahko opravi izbiro.
odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - komunalni prispevek - odločba - materialno pravo
Odločba temelji na očitno napačni uporabi materialnega prava, saj v postopku za izdajo upravnega akta ni uporabila pravilnega predpisa, ki bi se v konkretnih okoliščinah moral uporabiti.
Ureditev postopka v zadevi odreditve karantene na domu pomeni, da stranka zahteva sodno varstvo v dveh fazah, in sicer najprej z napovedjo tožbe in nato - po izdelavi odločbe s polno obrazložitvijo - z vložitvijo tožbe v upravnem sporu. Prva odločba skupaj z odločbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev upravnega organa, vendar pa je tožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje polno obrazložitev.
Tožeča stranka bi morala v skladu z določili ZNB vložiti tožbo proti odločbi s polno obrazložitvijo, vendar tega ni storila, zato njena tožba zoper prvo odločbo ni dopustna.
ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1. ZSVarPre člen 27. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
prošnja za dodelitev BPP - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - lastništvo nepremičnine - zavrnitev prošnje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ je v postopku dodelitve BPP ugotovil solastništvo nepremičnin tožničinega moža, pri tem pa očitno spregledal, da se podatki o solastniku navedenih nepremičnin, ki jih je dobil iz zemljiške knjige, ne nanašajo na moža tožnice, saj se (poleg naslova prebivališča) ne ujemajo rojstni podatki navedene osebe z rojstnimi podatki tožničinega moža. Ne glede na to pa je organ brez pojasnila štel navedene nepremičnine za premoženje tožničinega moža in s tem za premoženje prosilke in njenih družinskih članov. S tem je toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka, saj se odločbe v tem delu ne da preizkusiti (zakaj naj bi bilo navedeno premoženje prav last tožničinega moža).
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna ugodnost - davčna zloraba - izogibanje plačilu davčnega dolga - zloraba predpisov
Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Glede uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 sodišče ob upoštevanju izhodišč, sprejetih v sodni praksi, pojasnjuje, da mora presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temeljiti na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo.
varstvo ustavnih pravic - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izkoriščenost pravnih sredstev - subsidiarno sodno varstvo
Tožnik je v obravnavanem primeru sicer vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo, vendar je bila pritožba vložena prepozno, kot to izpostavlja tudi toženka v odgovoru na tožbo.
Obvestilo z dne 15. 5. 2019 ne predstavlja upravnega akta, zoper katerega je dopusten upravni spor, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Z njim je davčni organ tožnika le seznanil z višino dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2018 ter zneskom odmerjene akontacije dohodnine od katastrskega dohodka.
Očitek o kršitvah pravic iz členov 32, 35 in 38. Ustave RS bi lahko tožnik uveljavljal v okviru rednega upravnega spora in tako uveljavljal pravico do meritorne odločitve sodišča. Opustitev takega sodnega varstva ne vzpostavlja pravice do subsidiarnega sodnega varstva.
Zahteva za denacionalizacijo, ki jo je vložila Č. Č. za A. A., je bila formalno pomanjkljiva, saj ni vsebovala podpisa A. A. kot vlagatelja zahteve za svoje premoženje oziroma pooblastila Č. Č. ali njenega pooblaščenca D. D. za vložitev zahteve tudi za premoženje A. A. Organ je bil torej dolžan postopati po 68. členu ZUP/86 in formalno pomanjkljivost vloge odpraviti. Ali je tako ravnal, iz upravnega spisa ni razvidno.
davek od dobička iz kapitala - posojilo - odpust dolga - prikrito izplačilo dobička - dividenda - dokazno breme
Ker ni nobenega verodostojnega dokaza o vračilu posojila v obdobju do leta 2017 niti kasneje, je pravilna odločitev davčnega organa, oprta na knjigovodske izkaze, da je tožnik svojemu družbeniku odpustil dolg v višini 250.000,00 EUR, kar je davčni organ skladno s 7. točko 74. člena ZDDPO‑2 pravilno opredelil kot prikrito izplačilo dobička in navedeni znesek obdavčil kot dividende v skladu s četrtim odstavkom 90. člena ZDoh-2.
ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 8/4, 8/5.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - obvestilo o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru - upravni akt - zavrženje pritožbe - stranka v postopku - tožnik v upravnem sporu
V upravnem postopku je tožnik nastopal kot pooblaščenec lastnikov nepremičnin, na katere se sprememba nanaša, sam pa ni bil stranka postopka. Zato bi lahko imele aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijan sklep navedene osebe, ki so lastniki nepremičnin, nima pa je prvi tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal kot pooblaščenec strank v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec.
Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi drugega tožnika. Posledično obvestilo ni upravna odločba. Zato zoper obvestilo ni dopustna pritožba.
odpadki - ravnanje z odpadki - inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje
Tožnica se odgovornosti, ki jo ima kot investitorka, torej od dolžnosti predpisanega ravnanja z gradbenimi odpadki, ne more ekskulpirati s sklicevanjem na soglasje lastnika zemljišča in na dogovore med izvajalci gradbenih del, s katerimi ima sklenjene gradbene pogodbe.
upravni spor - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
S sklepi, izdanimi v zvezi s procesnim institutom vrnitve v prejšnje stanje, se postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja znotraj postopka odločanja o glavni stvari in ti sklepi sami zase ne predstavljajo končne odločitve o glavni stvari. Zato sklepi o predlogih za vrnitev v prejšnje stanje tudi ne uživajo samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo teh sklepov uveljavljajo hkrati s (pridržano) tožbo zoper odločbo o glavni stvari.
ZFU člen 37, 37/1. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8.
prepoved opravljanja dejavnosti - spletna prodaja - spletna stran - zapečatenje - omejitev dostopa do spletnih strani - kršitev zakona
Finančni organ je tožniku z odločbo z dne 17. 6. 2020 prepovedal opravljanje dejavnosti in mu zapečatil poslovne prostore na naslovu A., ki jih je uporabljal za opravljanje dejavnosti. Odločba je dokončna. Navedeno pomeni, da ima uradna oseba pooblastilo, da lahko zapečati tudi spletne strani, ki jih tožnik uporablja pri opravljanju dejavnosti, ob izpolnjenem pogoju, če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnje kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje finančna uprava (8. člen Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - imetnik stvarne pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zaznamba spora
Prvostopenjski organ je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ, upravičen in dolžan upoštevati, na tej podlagi pa je po presoji sodišča pravilno zaključil tudi, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tuji nepremičnini.
Tek postopka za ugotovitev lastninske pravice še ne dokazuje, da je vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo napačen.
Zaznamba lastninskopravnega spora v zemljiški knjigi ne vpliva na dokazno vrednost vpisa v zemljiško knjigo, ker zaznamba sama po sebi prav tako ni dokaz, da je vpis v zemljiško knjigo napačen.
ZFU člen 37, 37/1. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8. ZDavPR člen 6, 6/2.
prepoved opravljanja dejavnosti - spletna stran - omejitev dostopa do spletnih strani - zapečatenje - spletna prodaja - odprava nepravilnosti - kršitev zakona
Tožniku je že bil izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ki pa ga je kršil, zato mu je bil 18. 6. 2020 izrečen ukrep zapečatenja spletnih strani, ki jih je uporabljal za opravljanje dejavnosti. Ker tudi tega ukrepa tožnik ni spoštoval in je opravljanje dejavnosti prenesel na nove spletne strani, mu je finančni organ z izpodbijano odločbo izrekel ukrep zapečatenja tudi teh novih spletnih strani. Ker je tožnik kontinuirano kršil zakone (ZDavPr, ZDDV-1, ZDavP-2 in ZDDPO-2), saj računov za spletno prodajo blaga še vedno ni izdajal v svojem imenu in jih ni davčno potrjeval, v svojih poslovnih knjigah ne izkazuje poslovnih dogodkov v zvezi s spletno prodajo in ne plačuje davčnih obveznosti iz tega naslova, nima odprtega TRR in finančni upravi ni sporočil podatkov o številu in lokaciji poslovnih prostor in še naprej opravlja dejavnost preko novih spletnih strani, je bilo nujno potrebno zapečatiti tudi nove spletne strani, preko katerih tožnik opravlja dejavnost.