ZVDZ člen 4, 4/2, 4, 4/2. ZLV člen 100, 101, 100, 101. ZUP člen 4, 68, 215, 4, 68, 215.
rok - varstvo volilne pravice - ugovor nepravilnosti pri delu volilnega odbora - pritožba - lokalne volitve
Pritožba tožeče stranke je vložena prezgodaj, saj ima tožnik v skladu s 100. členom ZLV še možnost pritožbe na Mestni svet mestne občine, čeprav je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe nepravilno zapisala, da proti izpodbijani odločbi ni posebne pritožbe. Šele po zavrnitvi njegove pritožbe ima tožnik možnost vložiti pritožbo na tukajšnje sodišče v skladu s 101. členom ZLV.
varstvo volilne pravice - določitev kandidature - lokalne volitve
Določba 96. člena ZLV ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s postopki kandidiranja. To pravno varstvo je omejeno le na ugotavljanje nepravilnosti v postopku kandidiranja, prav tako pa omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev takšnega ugovora. Po citirani določbi so to lahko le kandidati oziroma predstavnik kandidature ali liste kandidatov. Po presoji sodišča pa je potrebno določbo 96. člena ZLV glede upravičenega vlagatelja ugovora v smislu navedene določbe razlagati tako, da lahko takšen ugovor v zvezi s postopkom kandidiranja za župana vloži le kandidat, ki je tudi sam kandidiral za župana.
verodostojna listina - določitev kandidature - določanje kandidatnih list - verodostojnost - lokalne volitve
Pri določanju kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti zakon napotuje na uporabo 51. člena ZLV, ki določa, da politična stranka določi kandidate po postopku določenem z njenimi pravili. Glede sodelovanja članov stranke pri določanju kandidatov pa se ne uporablja pogoj iz 51. člena, temveč pogoj iz četrtega odstavka 109. člena, torej da morajo pri določanju kandidatov sodelovati najmanj 3 člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti. Po presoji sodišča je v volilnih postopkih praviloma potrebno izkazati pravno relevantna dejstva z listinami v originalu, vsekakor pa ne sme obstajati dvom v verodostojnost predloženih listin. Zaradi razlike med originalom in fotokopijo predloženega dokumenta ni mogoče upoštevati kot verodostojnega.
ZVDZ člen 56, 56. ZLV člen 109, 51, 74, 97, 109, 51, 74, 97.
verodostojna listina - določitev kandidature - določanje kandidatne liste - verodostojnost - lokalne volitve
OVK je na podlagi originalne liste prisotnosti na volilni konvenciji stranke utemeljeno ugotovila, da na njej niso sodelovali vsaj trije člani stranke iz krajevne skupnosti. Po 4. odstavku 109. člena v povezavi z 51. členom ZLV morajo pri določanju kandidatov sodelovati najmanj 3 člani stranke, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti. OVK je zato utemeljeno ugotovila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji določanja kandidatov po določbah 109. člena ZLV.
Pri določanju kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, morajo pa sodelovati najmanj trije člani stranke, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti.
določanje kandidatnih list - določitev kandidature - lokalne volitve
Za presojo izpodbijane odločbe je relevantna dokumentacija, ki jo je politična stranka v skladu z določbo drugega odstavka 72. člena ZLV predložila volilni komisiji ob vložitvi kandidatur oziroma liste kandidatov. Glede na to, da je predložila zapisnik o delu konvencije Območne organizacije AAA, ki je bila sklicana dne 21. 9. 2006, ter seznam prisotnih delegatov na navedeni konvenciji, so lahko samo ti dokumenti podlaga za preverjanje zakonitosti vloženih kandidatur. Iz navedenega razloga zato ni mogoče upoštevati predhodnih postopkov v zvezi z določanjem list kandidatov in ustrezne zastopanosti članov stranke pri tem. Po pravilih stranke se lahko sicer liste kandidatov za krajevne skupnosti določijo na zboru članov ali na konvenciji, vendar se je v obravnavanem primeru stranka odločila, da bo to storila na konvenciji, zato je potrebno v skladu z 2. odst. 72. člena ZLV upoštevati predloženi zapisnik konvencije AAA.
ZVDZ člen 56, 56. ZLV člen 74, 97, 109, 4, 68a, 70a, 74, 97, 109, 4, 68a, 70a.
zastopanost obeh spolov - liste kandidatov - določitev kandidature - določanje kandidatnih list - lokalne volitve
V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj, po katerem mora najmanj vsak tretji kandidat na listi biti razporejen po spolu, saj so bili na sporni listi potem, ko je bila zavrnjena kandidatura ene od ženskih kandidatk, na mestih od četrtega do šestega zaporedoma navedeni trije moški, poleg tega na predloženi listi kandidatov ni bilo zastopanih najmanj 20 % žensk, saj je bila ženska le ena od šestih na listi. Samo spraševanje po telefonu in potem domnevno zavrnilni odgovor OVK glede možnosti dopolnjevanja že vloženih kandidatur za uspeh tega pritožbenega ugovora ne zadostuje. Predmeten pritožbeni ugovor bi lahko bil relevanten le v primeru, če bi pritožnik trdil in dokazal, da je poskušal še pred iztekom roka za vlaganje kandidatur vložiti spremenjeno oz. dopolnjeno listo kandidatur, pa mu je OVK to zavrnila.
URS člen 43, 43. ZLV člen 70a, 70a, 70a. ZUP člen 4, 7, 4, 7.
volitve v občinski svet - zastopanost kandidatov po spolu - lokalne volitve
Določba 70.a člena ZLV, delno modificirana s prehodno določbo 4. člena ZLV-E, je v sistemu lokalnih volitev novost. Ostale določbe ZLV, ki so relevantne za odločanje o zakonitosti kandidatur, glede vprašanja, kako presojati liste kandidatov, ki so le delno neskladne z navedenima normama, niso bile novelirane. Po mnenju sodišča je treba glede vprašanj, ki se v zvezi s tem pojavljajo, uporabiti določbo 4. člena ZUP, po katerem se v drugih javnopravnih zadevah, ki niso upravne stvari, za vprašanja postopka, ki niso urejena s področnim zakonom, smiselno uporabljajo pravila upravnega postopka. Med ta pravila sodijo tudi temeljna načela ZUP, eno od njih pa je načelo varstva pravic strank in javnih koristi. Po določbi 7. člena ZUP morajo organi pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank nasproti njim uporabiti tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. To pravilo postopka je po mnenju sodišča treba uporabiti, ne glede na določbe ZLV, za primere kot je obravnavani, iz razloga, ker gre za varstvo volilne pravice kot temeljne politične človekove pravice, garantirane z ustavo (43. člen Ustave RS).
politična stranka - stalno prebivališče - naknadna sprememba seznama - določitev kandidature
Po določbi 2. odstavka 72. člena ZLV mora biti listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, priložen poleg drugih listin tudi zapisnik o delu organa, ki je določil kandidaturo oziroma listo kandidatov. Sestavni del zapisnika je spisek udeležencev (lista prisotnih), ki so sodelovali pri določanju liste kandidatov (točka Č instruktivnega obrazca LV-12). Obveznih prilog, na podlagi katerih se presoja zakonitost kandidatne liste, ni mogoče spreminjati ali zamenjevati po izteku roka za vložitev kandidatur.
določitev kandidature - določanje kandidatnih list - volitve v občinski svet - lokalne volitve
Po določbi 51. člena ZLV je postopek določanja kandidatov prepuščen političnim strankam, ki morajo postopek urediti s svojimi pravili, vendar pa zakon pri tem izrecno določa, da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo tisti člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Po določbi drugega odstavka 72. člena ZLV morajo biti kandidaturi oziroma listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, priložena tudi pravila politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov. Sodišče zato ne more upoštevati k pritožbi priložene liste prisotnosti, saj so ob oddaji kandidature občinski volilni komisiji predložili seznam udeležencev, iz katerega pa izhajajo drugačni podatki. Navedeni seznam pa je tudi skladen s podatki zapisnika o delu politične stranke, ki je določila listo kandidatov tako glede datuma volitev kot števila navzočih članov.
določanje kandidatnih list - člani politične stranke - legitimacija tožnika
Pritožbo je vložila A.A.A., politična stranka, ki glede na določbe 97. člena ZLV ni aktivno legitimirana stranka, saj pritožbo zoper zavrnilno odločbo volilne komisije lahko vloži le kandidat ali predstavnik kandidatne liste. Sodišče je pritožbo ne glede na navedeno vzelo v obravnavo glede na to, da je pouk o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi nepopoln, saj ne navaja, kdo je aktivno legitimiran za pritožbo, nepopoln pravni pouk pa ne more biti v škodo pritožnika.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-630/02-11 z dne 28. 10. 2002 obravnavalo vprašanje, pod kakšnimi pogoji je mogoče šteti za skladno z odločbo 51. člena ZLV določanje kandidatur, pri katerem so sodelovali tako člani politične stranke, ki nimajo prebivališča v občini, za katero se sestavlja kandidatura, kot tudi člani, ki imajo prebivališče v tej občini. Sprejelo je stališče, da je takšen način določanja kandidatur mogoč, vendar samo pod pogojem, da iz volilnega materiala (zapisnika o določitvi kandidatov) nedvoumno izhaja, da so kandidaturo določili (tudi) člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v zadevni občini, s tajnim glasovanjem.
ZVDZ člen 56, 56/2, 56/2, 56. ZLV člen 70a, 74, 70a, 74, 70a, 74.
lista kandidatov - razporeditev kandidatov po spolu - lokalne volitve
Na prvi polovici kandidatne liste ni zagotovljeno, da bi bili kandidati razporejeni tako, da trije kandidati zaporedoma niso med seboj istega spola. Pomanjkljivosti glede ženskih in moških kvot ni mogoče šteti kot formalno pomanjkljivost (2. odstavek 56. člena ZDVZ).
Z listinami, priloženimi pritožbi tožnik ne izkazuje pravočasnega izpolnjevanja pogoja stalnega prebivališča v Mestni občini A., saj s potrdilom o prijavi stalnega prebivališča izkazuje le dejstvo, da je imel prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini A. šele po izteku roka za vlaganje kandidatur.
ZLS člen 47, 48, 44, 45, 46, 47, 48, 44, 45, 46. ZUreP-1 člen 46/1, 43, 43/1, 46, 33, 42, 42/1, 46/1, 43, 43/1, 46, 33, 42, 42/1. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 12/2, 12, 12, 12/2.
referendum
Iz določb 1. odstavka 42. člena, 2. točke 1. odstavka 43. člena ter 1. odstavka 46. člena ZUreP-1 in 2. odstavka 2. člena Uredbe o prostorskih ureditvah državnega pomena izhaja, da je prostorsko urejanje gradnje avtoceste zadeva iz pristojnosti države, in ne stvar, o kateri bi odločali občinski organi. Ker je načrtovanje in odločanje o prostorski ureditvi avtoceste vsebina državnega lokacijskega načrta, torej akta države, občinskega referenduma o določbah tega akta glede na določbe 46. do 46.b člena ZLS ni mogoče uspešno zahtevati. Tudi mnenje občinskega sveta k državnemu lokacijskemu načrtu ni splošni, temveč posamični akt, v zvezi s posamičnimi akti občine pa razpis referenduma glede na določbe 1. odstavka 46. člena ZLS ni dopusten. Izvedbo občinskega referenduma za druge odločitve iz pristojnosti občinskih organov tudi ni mogoče zahtevati na podlagi določb 48. člena ZLS, saj se določba 2. odstavka tega člena sklicuje na določbe 47. člena istega zakona le v obsegu, kolikor se nanaša na oblikovanje zahteve za izdajo oziroma razveljavitev odločitve organa občine, ne pa tudi v obsegu, kolikor se nanaša na razpis referenduma. Po določbi 1. in 3. odstavka 48. člena namreč odloča o zahtevi volivcev v občini (torej o ljudski iniciativi) organ, ki je pristojen za izdajo zahtevanega ali izpodbijanega akta, in ne občani oziroma volivci na referendumu.
Glede na določbe Odloka ob upoštevanju 1. odstavka 46. člena ZLS tudi po presoji sodišča, občani ne morejo odločati na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina navedenega Odloka, saj gre očitno za splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom predpisujejo dajatve občanom.
URS člen 14, 14/1, 14/2, 22, 25, 49, 49/3, 58, 58/1, 58/2, 153, 157. ZVis člen 1, 6, 6-3, 6-4, 49, 49-8, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 56/1, 57, 57/3, 59, 60. ZUP člen 2, 2/2, 4, 6, 6/1, 6/3, 214, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-5, 214/5, 254, 254/2. ZUS člen 1, 25, 25/1-1, 25/1-2, 60/3. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 12, 12/3-4, 13. Statut Univerze v Ljubljani člen 51, 51/4, 230, 230-5, 230/1-1, 237, 237/1-2, 237/1-3, 276.
volitve visokošolskega učitelja - avtonomija državne univerze - prosti preudarek - varstvo ustavnih pravic - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka
Državna univerza ni avtonomna v svojem ravnanju na tistem področju oziroma v tistih primerih, ko ravnanje tožene stranke pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva, kajti ravnanje državne Univerze ne more biti neodvisno od ustavnih določb in ni avtonomna glede financiranja, ker naj bi po določilu 2. odstavka 58. člena Ustave RS to področje urejal zakon. Ker izpodbijani akt zadeva postopek odločanja tožene stranke o pritožbi zoper sklep senata članice Univerze z dne 6. 10. 2000, je treba v postopku presoje zakonitosti izpodbijane odločbe preveriti, ali je tožena stranka pravilno uporabila določila Statuta z dne 23. 6. 1995, ne pa novega Statuta (Uradni list RS, št. 64/2001). Nujnost smiselne uporabe določil ZUP poleg določil Statuta Univerze v Ljubljani v postopkih izvolitev visokošolskih učiteljev je podana, ker imajo določbe ZVis v zvezi z merili in volitvami v nazive visokošolskih učiteljev dovolj izrazito javno-pravno naravo, tožena stranka se financira iz javnih sredstev, je javno-pravna institucija, ki opravlja pomembne storitve v javnem interesu, saj država tudi prek tožene stranke ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo (3. odstavek 57. člena Ustave RS). Nujnost smiselne uporabe določil ZUP pa je vezana tudi na individualne pravice in pravne interese posameznikov, ki so vlagatelji prošenj za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja. Odločanje tožene stranke v tovrstnih postopkih je treba namreč povezati z drugimi ustavnimi določili, ki so v hierarhiji ustavno-pravnih vrednot enakovredne določilu 58. člena Ustave RS. Tožena stranka ima možnost odločati po diskreciji oziroma ima določeno polje proste presoje v tistih elementih citirane materialne določbe, kjer gre za t.i. nedoločne pravne pojme, ki jih ni mogoče dovolj določno vnaprej na splošni ravni opredeliti s strokovnimi kriteriji, numeričnimi izrazi ali tehničnimi pojmi. Izpodbijana odločba - poleg tega, da nima navedbe, da je tožena stranka uporabila prosti preudarek in da ga je uporabila na podlagi določene pravne določbe, kar je sodišče navedlo v drugem delu sodbe - tudi nima obrazložitve v smislu opisa dejanskega stanja stvari in ključnih razlogov oziroma preudarkov, ki so organ vodili pri odločitvi, da interpretacija 13. člena Meril Filozofske fakultete ne more veljati v konkretnem primeru.
začasna odredba - zavrženje tožbe - varstvo volilne pravice
Sodišče je tožbo s sklepom zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, ker ugotavlja, da tožeči stranki izpodbijata statut ter pravilnik tožene stranke in njen sklep o razpisu volitev v skupščino zastopnikov članov tožene stranke oziroma njihove posamezne člene oziroma točke, teh aktov pa ni mogoče šteti kot upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Pravni interes je bistvena predpostavka in predstavlja možnost, da stranka v postopku, ki ga sproža, izboljša svoj pravni položaj. Iz predloženih volilnih listov pa izhaja, da tožnik v pritožbi z dne 28. 11. 2002 ne izkazuje pravnega interesa, ne trdi namreč, da bi bila prizadeta njegova pasivna volilna pravica oziroma, da je Lista za razvoj mesta in naselij v KS Krško prizadeta pri razdelitvi mandatov na ravni občine.
Glede odločitev občinske volilne komisije, ki so lahko predmet pritožbe, pa po presoji sodišča ne gre le za odločitve, ki imajo značaj pravnega akta, temveč tudi za dejanja oz. ugotovitve volilne komisije, ki po svoji vsebini predstavljajo odločitev. Kot odločitev občinske volilne komisije je zato mogoče šteti njeno poročilo o izidu volitev. Ker ugotovitev rezultatov glasovanja vpliva na potrditev mandatov, lahko torej kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov v zvezi s tem vloži pritožbo neposredno na občinski svet in sicer do začetka prve seje občinskega sveta. Prvi odstavek 101. člena ZLV sicer res govori o obvestilu in ne o odločbi oz. pravnem aktu s kakršnimkoli drugačnim imenom, a enako vsebino. Toda po presoji sodišča je takšno ravnanje tožene stranke, ki temelji na gramatikalni razlagi prvega odstavka 101. člena ZLV napačno. V dosedanji uporabi te določbe ZLV tako s strani občinskih svetov kot Ustavnega sodišča RS in Upravnega sodišča RS (pred tem pa, dokler so bili tovrstni spori v njegovi pristojnosti, tudi Vrhovnega sodišča RS) je šlo namreč vedno za njeno sistemsko razlago, kar je pomenilo, da je pristojni občinski svet o pritožbi, vloženi zoper odločitve občinske volilne komisije v smislu 100. člena ZLV, vselej odločal s pravnim aktom (sklepom oz. odločbo), ki je vseboval vse bistvene elemente upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk) ter jo s takšno vsebino dostavljal pritožniku. Drugačna razlaga oz. uporaba prvega odstavka 101. člena ZLV (torej takšna kot se je je poslužila tožena stranka) bi v bistvu pomenila, da je postopek pred občinskim svetom v smislu 100. člena ZLV samo procesna predpostavka za odločanje sodišča v smislu 2. dostavka 101. člena. Za takšno razlago pa se zgolj na podlagi dejstva, da prvi odstavek 101. člena govori o obvestilu, doslej ni odločil noben od navedenih organov in sodišče tudi meni, da je vsebinsko nesprejemljiva, saj bi na njeni podlagi lahko prihajalo zgolj do podaljševanja volilnih postopkov.