lokalne volitve - lista kandidatov - občinska volilna komisija - formalna pomanjkljivost
Upravno sodišče se je že ukvarjalo s pravnim vprašanjem, kako široko oziroma ozko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Za temelj interpretacije določila 56. člena ZVDZ in za usmeritev pri izgrajevanju sodne prakse na tem področju je uporabilo ustavno-sodno prakso varstva volilne pravice, po kateri mora strogost spoštovanja predpisanih pogojev za predložitev list kandidatov upoštevati tudi potrebno in sorazmerno fleksibilnost. Morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov je treba presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka.
ZLV člen 41-3, 76, 96, 96a, 97. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4.
lokalne volitve - volitve župana - volitve članov občinskega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep občinske volilne komisije o določitvi volišč, katerega odpravo predlaga tožnik v tožbi, po svoji vsebini ne predstavlja katerega od aktov, ki jih je po citiranih določbah ZLV dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
Določitev posameznih volišč pa tudi sicer ne predstavlja posamičnega akta, s katerim bi se urejala posamična razmerja, saj gre za eno od splošnih volilnih opravil, ki so potrebna za izvedbo volitev ali glasovanja na ravni občine. Zoper akt, s katerim občinska volilna komisija določi volišča, sodno varstvo v upravnem sporu ni predvideno niti z ZUS-1 niti z ZLV ali s katerim drugim zakonom.
ZVRK člen 4, 4/1, 14, 14/5. ZLV člen 40, 45, 46, 75.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - volilna kampanja - financiranje - proračunska sredstva - prijava stalnega prebivališča - trditveno in dokazno breme
Nedovoljeno financiranje volilne kampanije v omenjenih treh kratkih in po vsebini nepomembnih delih intervjuja z C. C. očitno ni moglo vplivati na preoblikovanje volje volivcev, tako da je ta na volitvah bila izražena avtentično in svobodno.
Od petih zatrjevanih nepravilnosti nedvomno izkazana samo tista, ki zadeva financiranje volilne propagande v glasilu "Ljubljana", ki pa jo je pritožnik uspel izkazati samo za en del intervjuja z C. C., ki je bil objavljen dne 10. 10. 2018, in kjer je bila intenzivnost politične propagande zelo nizka. V preostalem delu prvega pritožbenega ugovora in v vseh ostalih šestih listinskih dokazov pa pritožnik ni uspel izkazati obstoja nepravilnosti, tako da bi bilo treba na glavni obravnavi zaradi razčiščevanja ali ugotavljanja novih in drugih pravno-relevantnih dejstev ugoditi kateremu od dokaznih predlogov, ki jih je sicer sodišče na podlagi t.i. temeljnega (prvega) preizkusa pritožbe zavrnilo.zražena avtentično in svobodno.
ZLV člen 4, 4/2, 102, 102/2. ZVDZ člen 4, 4/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - procesne predpostavke za obravnavo tožbe - zavrženje tožbe
Zakonodajalec je za izvedbo volilnega postopka uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil tega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke, v katerih je uveljavljeno pravilo, da se šteje oddaja priporočene pošiljke na pošto kot dan izročitve vloge pristojnemu organu.
lokalne volitve - nadomestne volitve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Akt o razpisu nadomestnih volitev v svet Krajevne skupnosti, glede na njegovo vsebino ni dokončni upravni akt in tudi ne akt, za katerega bi zakon določal, da se lahko izpodbija v upravnem sporu, niti to ni posamični akt ali dejanje, pač pa je to predpis, ki ne ureja posamičnih razmerij.
Ponovno štetje glasovnic ni dokaz, ki bi bil primeren za presojo (ne)veljavnosti identificiranih glasovnic ter tudi ne za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti pri delu volilnega odbora, ki se dokazujejo z zapisniki volilnih odborov in volilnim imenikom ter tudi ne za ugotavljanje, ali je napaka v Poročilu mogla biti popravljena s popravnim sklepom kot administrativna napaka. Ponovno štetje glasovnic tudi ni primeren dokaz, s katerim bi se ugotavljala (preizkušala) verodostojnost ugotovljenega volilnega izida v primeru zatrjevanih nepravilnosti v volilni kampanji, ki niso bile ugotovljene. Če obstoj nepravilnosti ni ugotovljen, pa zgolj majhna razlika v številu glasov v volilnem rezultatu tudi ne more biti razlog za arbitrarno preverjanje pravilnosti ugotovljenega volilnega izida s ponovnim štetjem glasovnic.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - volitve - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep Volilne komisije ZAPS z dne 15. 6. 2019 ni upravni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Varstvo po 43. členu Ustave RS pa ne zajema volilne pravice v organe ZAPS, saj ne gre za volitve v predstavniški organ države, zato v obravnavanem primeru niso izpolnjeni niti pogoji za sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1.
lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - potrditev mandata člana občinskega sveta - nepravilnosti v volilnem postopku - volilna kampanja
Volilno kampanjo predstavlja vsak oglas, slogan, poziv in podobno, ki bi pozival volivce neposredno k izvolitvi A.A. za župana oziroma k izvolitvi njegove liste. Če bi bil tak poziv objavljen s pomočjo občinskih sredstev, bi torej to pomenilo, da se je iz občinskih sredstev financirala volilna kampanja, kar bi bilo nedopustno.
Sam poziv k čim večji udeležbi ne pomeni isto kot poziv k volitvi za točno določeno konkretno osebo. Če je župan v svojih predvolilnih biltenih prav tako pozval volivce, naj se 100 % udeležijo volitev, pa to ne pomeni, da je iz občinskih sredstev objavil poziv, naj volijo njega.
ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2. ZEVP-2 člen 4, 4/2, 4/2-7, 20, 20/1. ZPP člen 13. URS člen 2, 22, 43, 158. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 39.
volilna pravica - odvzem volilne pravice - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - vpis v volilni imenik - upravni spor - pravnomočno razsojena stvar - predhodno vprašanje - pravica do izjave - podaljšanje roditeljske pravice
Med strankama ni sporno, da je bila tožnici na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v A. št. N 38/2008 z dne 27. 6. 2008 v celoti odvzeta volilna pravica. To po presoji sodišča pomeni, da je bilo v času odločanja o upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je tožnica sposobna izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem (civilnem) področju in da upravno sodišče ne sme sàmo reševati tega vprašanja kot predhodnega, ampak mora ob smiselni razlagi 13. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, za podlago svoje odločitve vzeti odločitev, ki jo je sprejelo Okrajno sodišče v A..
ZEVP-2 člen 13, 17, 18, 20. ZVDZ člen 7. ZVPEP člen 7, 10. URS člen 14, 43. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 21, 39, 47, 52. Konvencija o pravicah invalidov člen 20.
volilna pravica - podaljšanje roditeljske pravice - odvzem volilne pravice - pravnomočno razsojena stvar - volilna evidenca - pravo EU - vpis v volilni imenik
Pravica iz člena 39(1) Listine EU o temeljnih pravicah v povezavi s členom 21(1) Listine EU o temeljnih pravicah ter 29. člena MKPI ni absolutna pravica, ampak jo je v skladu z določbo člena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah mogoče omejiti, če je to predpisano z zakonom in je spoštovana bistvena vsebina pravice, če je omejitev potrebna in dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija in če so omejitve potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih, pri čemer je v konkretnem primeru važno tudi, da so omejitve za vse državljane EU enake. Tak razlog za omejitev je nepravdno sodišče v zadevi N 124/2011 ugotovilo; ali je ta razlog nepravdno sodišče ugotovilo na pravilen način in v skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, pravom EU in MKPI, pa ni bilo stvar odločanja v upravnem postopku pred toženo stranko, niti ni to stvar presoje Upravnega sodišča v tem sporu.
ZVPEP člen 7, 10. ZEVP-2 člen 4, 13. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 39.
volilna pravica - podaljšanje roditeljske pravice - odvzem volilne pravice - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - volilna evidenca - vpis v volilni imenik
Upravna enota, ki je odločala o zahtevi tožnice je vezana na pravnomočne odločitve sodišč, zato ni mogla drugače odločiti, kot je odločila.
Če bi tožena stranka ali pa sodišče v tem upravnem sporu kljub pravnomočni odločitvi okrajnega sodišča, s katerim je bila odvzeta volilna pravica, tožnici vseeno volilno pravico priznalo, bi s tem oba organa neposredno kršila 158. člen URS.
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, lahko odpravijo, razveljavijo ali spremenijo le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom in jim je zato treba po mnenju sodišča tudi priznati pravne učinke, sicer bi bilo drugačno ravnanje protiustavno.
ZEVP-2 člen 4, 4/2, 20, 20/1. ZVDZ člen 7, 7/1. ZPP člen 13.
volilna pravica - odvzem volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - volilna evidenca
V obravnavani zadevi ni sporen vpis tožnika v evidenco volilne pravice, sporno je, ali so v tej evidenci pravilno obdelani podatki o odvzemu volilne pravice tožniku, kar je podlaga za sestavo volilnih imenikov.
Med strankama ni sporno, da je bila tožniku na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v celoti odvzeta volilna pravica. To po presoji sodišča pomeni, da je bilo v času odločanja v upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je tožnik sposoben izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem (civilnem) področju in da upravno sodišče ne sme sàmo reševati tega vprašanja kot predhodnega, ampak mora ob smiselni razlagi 13. člena Zakona o pravdnem postopku, za podlago svoje odločitve vzeti odločitev, ki jo je sprejelo Okrožno sodišče.
ZEVP-2 člen 13, 17, 18, 20. ZVDZ člen 7. ZVPEP člen 7, 10. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 39.
volilna pravica - podaljšanje roditeljske pravice - odvzem volilne pravice - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - volilna evidenca - vpis v volilni imenik
Tožena stranka pravilno ugotovila, da je o odvzemu volilne pravice tožnika odločalo pristojno sodišče s pravnomočno sodno odločbo in da je prav slednje sodišče tisto, ki lahko odloča o morebitni spremembi okoliščin, ki lahko privedejo do ponovnega priznavanja aktivne in pasivne volilne pravice. Ker je tožena stranka vezana na pravnomočne odločitve drugih organov, ni mogla drugače odločiti, kot je odločila. Tožena stranka je le spoštovala pravnomočno odločitev sodišča, do nje pa se ne sme opredeljevati, ker za to ni pristojna in iz istega razloga se do sodbe drugega stvarno pristojnega sodišča ne more opredeljevati tudi sodišče, ki odloča v tem upravnem sporu.
lokalne volitve - lokalne volitve župana - volitve članov občinskega sveta - varstvo volilne pravice - vpliv na izid volitev - volilna propaganda
Objava v glasilu C, junij 2018, str. ..., in na spletu objava z naslovom "..." ne predstavlja nedopustne volilne propagande, saj gre po vsebini za poročanje o finančnem vidiku dolgoletnega pomembnega občinskega projekta, kar je po oceni sodišča mogoče umestiti v okvir normalnega in dopustnega obveščanja občanov o aktualnem dogajanju v občini in o delovanju organov občine, zato se sodišče strinja s toženo stranko, da omenjena objava ne predstavlja nepravilnosti pri volitvah oziroma v volilni kampanji.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb postopka
Med strankama ni sporno, da odvetnik, ki je interesno povezan s prizadeto stranko, na seji občinskega sveta v času odločanja o pritožbi ni bil pasiven, in da je bil prisoten na seji mandatne komisije, iz katere je bil pritožnik predhodno upravičeno izločen oziroma zamenjan. Že ti dve okoliščini skupaj zadoščata za presojo, da je bil postopek sprejemanja odločitve o pritožbi nepošten z vidika standarda enakega varstva pravic kandidata, ki je bil izvoljen, in je prizadeta stranka v tem upravnem sporu, v razmerju do neizvoljenega kandidata, ki uveljavlja sodno varstvo pravice iz 43. člena Ustave RS.
pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - poročilo komisije - ponovno štetje glasov - volilna kampanja - lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - volitve župana
Sodišče v volilnem sporu uporablja procesne določbe ZUS-1 le tako, da ob tem upošteva temeljni namen volilnega spora, ki je v objektivnem sodnem nadzoru volitev. Odločitev občinskega sveta namreč ni upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v pravni položaj posameznika, pač pa odločanje o zakonitosti volitev in o verodostojnosti volilnega izida.
Četudi bi poročilo pritožničinih zaupnikov bilo prejeto v roku iz 98. člena ZLV, da se ne bi moglo obravnavati kot ugovor pritožnice, ker ga ni vložila upravičena oseba (kandidat oz. predstavnik kandidature), temveč zaupnika pritožnice.
Volilna volja se izraža z glasovnico na samem volišču in ne z izjavo volivca, dano po volitvah.
Ponovno štetje glasov je zato po mnenju sodišča dopustno le za tisto (tista) volišče (volišča), v zvezi s katerim je OVK pri delu volilnih odborov ugotovila nepravilnosti, ki so take narave, da ponovno štetje terjajo npr. neujemanje števila izdanih z oddanimi in neuporabljenimi glasovnicami ipd.
Sklep o popravi pomote se tako izda izključno le ob primerjavi napačnega zapisa s podatki zadeve ter ni namenjen preizkusu pravilnosti ugotovljenega stanja stvari in morebitnemu popravljanju nepravilno ugotovljenega stanja stvari (primerjaj 253. člen ZUP). Glede na to pritožnica brez podlage ugovarja, da bi OVK podatke v Poročilu mogla popraviti edino le s ponovnim štetjem ter preverjanjem vseh glasovnic za območje celotne občine.
župan - občinski svet - sklep občinskega sveta - izpodbijanje sklepa občinskega sveta - referendum - migrantski tok - izvirna pristojnost občine - posamičen akt
Občinski svet razpiše svetovalni referendum le, če bi pred odločanjem o zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine pridobil nezavezujoče mnenje volilcev občine ali njenega dela o posameznih vprašanjih, o katerih namerava odločati v skladu s svojimi pristojnostmi. Iz postavljenega referendumskega vprašanja pa ne izhaja, da bi tožena stranka razpisala referndum za ugotovitev volje občanov v zvezi z vprašanjem, o katerem bi kot pristojni organ nameravala odločati, saj se referndumsko vprašanje nanaša na migracijsko politiko v Občini Ilirska Bistrica, migracijska politika pa je obveznost državnih organov in ne občin.
Sklep o razpisu predhodnega referenduma o posameznih vprašanjih, ki niso v pristojnosti občinskega sveta, je po mnenju sodišča treba šteti kot konkreten in posamičen akt, saj se nanaša na odločitev o konkretnem vprašanju in ne ureja razmerij za vse enake in podobne bodoče situacije, kot to velja za splošne in abstraktne pravne akte. V konkretnem primeru torej ne gre za predpis lokalne skupnosti, o katerem bi glede njegove skladnosti z ustavo in zakoni odločalo Ustavno sodišče RS.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - lokalne volitve župana - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - ponovni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi izpodbijani sklep, ki je bil, izdan v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča I U 2509/2018, ne vsebuje obrazložitve. To pa pomeni, da se ga ne da preizkusiti, s čimer je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - tožba zaradi molka organa
Po prejemu pravnomočne sodbe št. I U 2509/2018-12 z dne 8. 1. 2019 tožena stranka ni ponovno odločila v ponovljenem postopku v predpisanem tridesetdnevnem roku iz 4. odstavka 64. člena ZUS-1 o tožnikovi pritožbi zoper odločitev Občinske volilne komisije Občine Č., ki bi lahko vplivala na podelitev mandatov, ki jo je tožnik vložil kot samostojni kandidat za župana in kandidat na listi C. na lokalnih volitvah 18. 11. 2018, tako da bi mu izdala in vročila upravni akt z vsemi predpisanimi sestavinami odločbe, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi izrecni zahtevi, zato je sodišče tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki naložilo, da izda in tožniku vroči nov upravni akt.
volilna pravica - lokalne volitve - pritožba - občinski svet - določanje kandidatov - aktivna legitimacija - varstvo ustavnih pravic
Tožnik ni bil predstavnik kandidature kandidata za župana niti ni bil določen za predstavnika kandidata za župana. Ker iz 100. člena Zakona o lokanih volitvah, ki ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s potrditvijo mandatov, izhaja, da je krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev pritožbe (na občinski svet), omejen ter da je po tej določbi to lahko le vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov, je po presoji sodišča občinski svet odločil pravilno, ko je ugotovil, da pritožbe ni vložila upravičena oseba.