lokalne volitve - pravna sredstva - postopek kandidiranja - ustavnost zakonske ureditve
V skladu z veljavno zakonsko ureditvijo je treba nepravilnosti v postopku kandidature uveljavljati v rokih in s pravnimi sredstvi iz 96. in 96.a člena ZLV, zoper odločitev občinske volilne komisije glede teh nepravilnosti pa je mogoča tudi pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, kot to določa 97. člen ZLV. Ne glede na pomisleke zoper takšno ureditev ima ta tudi določene prednosti, saj pomeni, da morajo biti vprašanja pravilnosti in zakonitosti kandidatur do dneva glasovanja razjasnjena in s tem volivci odločajo in glasujejo o kandidatih, ki na dan glasovanja na volitvah upravičeno sodelujejo.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - volitve članov sveta krajevne skupnosti - dokazno breme - glavna obravnava
Zakonodajalec je izrecno predpisal, da sodišče v sporih o zakonitosti volilnih organov vselej sodi na seji, kar je odraz legitimnega namena, da se ti postopki izpeljejo čim hitreje po končanih volitvah. To pa ne pomeni, da sodišče ne sme ugotavljati dejstev in napraviti dokazne ocene po opravljeni glavni obravnavi, če se to na podlagi 23. člena Ustave izkaže za nujno potrebno in če s tem omenjeni legitimni namen ni nesorazmerno prizadet.
Upravičenec do sodnega varstva mora "zatrjevati in utemeljevati" nepravilnosti ter ponuditi "ustrezne" dokaze o nepravilnostih, ki bi lahko vplivale na glasovalni izid. Ker tožnik ni utemeljil nepravilnosti na konkreten način, za nepravilnosti v zvezi z določenim prispevkom v glasilu „Q“ ni podal nobenega specifičnega argumenta, sodišče ni moglo ugotoviti nepravilnosti v izpodbijanem aktu in je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
ZLV člen 41,41-3, 75, 77, 81. ZVDZ člen 65, 79a. ZVRK člen 2, 2/1.
lokalne volitve - volitve župana - nepravilnosti v volilnem postopku - ponovno štetje glasov - zahteva za ponovno štetje glasov - glasovanje invalidov - volilni molk
Sodno varstvo volilne pravice se zagotavlja tako, da se upoštevajo le tiste ugotovljene nepravilnosti v volilnem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev. Izjema pa so lahko nepravilnosti, ki bi po svoji kakovosti in ne številčno, v temeljih prizadele objektivno poštenost volitev. V takem primeru je glede na okoliščine primera treba presoditi, ali bi razumen človek podvomil v poštenost volilnega izida.
ZLV ne določa ponovnega štetja vseh glasov, četudi je bila v konkretnem primeru razlika v številu glasov med županskima kandidatoma majhna in je pri nekaterih voliščih prišlo do napake v štetju.
Glasovanje na domu je dopustno le, če oseba nedvoumno izrazi svojo voljo voliti, pri tem pa ji mora biti, enako kot na volišču, tudi na domu zagotovljena svoboda in tajnost pri izvršitvi volilne pravice.
V skladu z 79.a členom ZVDZ mora biti invalidom zagotovljen prost dostop do volišča in ne zagotovljena ureditev, ki je zanje drugačna kot za ostale volivce. V konkretnem primeru je bila zato kršena navedena določba, saj je bilo glasovanje invalida na volišču odvisno od tega, da je predstavnik volilnega odbora prišel do njega z volilnim imenikom in glasovnico, razumeti pa je, da je bilo za invalide predvideno celo posebno volilno mesto.
Četudi ne gre izključiti možnosti, da je do zatrjevanih kršitev volilnega molka prišlo, sodišče ocenjuje, da pritožnik zgolj z opisom zaznave oseb, na katere zatrjevane kršitve volilnega molka niso imele vpliva, ni v zadostni meri izkazal, da so tudi vplivale na izid volitev oziroma ni izkazal možnosti takega vpliva, zaradi katerega bi povprečno razumen volivec dvomil v poštenost volilnega izida.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - lokalne volitve župana - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - določanje kandidatov - aktivna legitimacija
Pritožnik je bil kandidat za člana občinskega sveta občine A. in za člana Sveta četrtne skupnosti ..., ne pa tudi kandidat za župana. Navedene okoliščine tudi niso sporne. Zato je po presoji sodišča tožena stranka s tem, ko je odločila, da pritožbe ni vložila upravičena oseba, ker pritožnik ni bil kandidat za župana in je zato pritožbo pritožnika zavrgla, odločila pravilno.
lokalne volitve - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
V obravnavanem primeru je osemdnevni rok za vložitev pritožbe, vložene po 101. členu ZLV, potekel 15. 1. 2019. Ker jo je sodišče prejelo šele 16. 1. 2019, je prepozna, ne glede na to, da jo je pritožnik zadnji dan roka poslal priporočeno po pošti.
ZVDZ člen 61, 64. ZLV člen 4, 40, 45, 46, 83, 98, 99, 100, 101. ZVRK člen 2, 2/1, 4, 4/1, 6, 14, 14/5, 40. URS člen 43, 156.
lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - ugovor nepravilnosti pri delu volilnega odbora - glavna obravnava
Dostop do pravnega sredstva zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora po ZLV (98. člen) se ne ujema v celoti z dostopom do sodnega varstva (110. in 101. člen ZLV) zaradi omenjenih nepravilnosti. Zakonodajalec je za nadaljnji postopek pravnega in sodnega varstva očitno predpisal omejitev, da zoper odločitev občinske volilne komisije o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, preko katere lahko po 100. členu ZLV samo določene osebe v naslednji fazi postopka dosežejo dostop do sodnega varstva, ni upravičen vložiti pritožbe na občinski svet vsak volivec, ampak je do tega upravičen zgolj kandidat in predstavnik kandidature ali liste kandidatov, in sicer zoper tiste odločitve občinske volilne komisije o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.
Drugi pritožnik bi kot kandidat na volitvah imel dostop do sodnega varstva volilne pravice v zvezi z nepravilnostmi iz njegovega tretjega ugovora (obveščanje o kandidatih na volišču) in četrtega pritožbenega ugovora (nezaščitenost volilnih skrinjic), če bi predhodno vložil ugovor po prvem odstavku 98. člena ZLV ali pa vsaj pritožbo po prvem odstavku 100. člena ZLV, pa tega ni storil. Ker torej drugi pritožnik ni izkoristil pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo (kot kandidat na volitvah), po prvem odstavku 98. člena ZLV niti po prvem odstavku 100. člena ZLV in ker je prvostopenjski sklep izdan na podlagi ugovora prvega pritožnika in je drugostopenjski organ odločal o pritožbi prvega pritožnika in ne o pritožbi drugega pritožnika, izpodbijani akt ne posega v pravno zavarovani interes drugega pritožnika.
Objektivna koncepcija sodnega varstva volilne pravice pomeni, da mora imeti tudi vsak volivec dostop do sodnega varstva pasivne volilne pravice, četudi ni bil kandidat ali predstavnik liste, in sicer po objavi rezultatov volitev ter glede nepravilnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na kolektivni izid volitev, ali pa bi šlo za prizadetost objektivne poštenosti postopka, na primer zaradi diskriminacije, zaradi česar bi razumen človek podvomil v poštenost volilnega izida; upravičenec pa mora ob tem izkoristiti pravna sredstva, ki jih je predpisal zakonodajalec.
Kar zadeva prvi pritožbeni ugovor oziroma nepravilnosti glede nedovoljenega financiranja volilne kampanije Zorana Jankovića, drugi pritožbeni ugovor oziroma zatrjevano nepravilnost glede oglaševanja podpore treh verskih skupnosti za župana Zorana Jankovića ter peti pritožbeni ugovor, ki se nanaša na zatrjevane zlorabe pri vpisovanju novih prebivalcev na območju MOL, je povsem očitno, da pravno sredstvo kandidatov ali volivcev po prvem odstavku 98. člena ZLV tem vrstam nepravilnosti ni namenjen in ravno tako ni te možnosti v situaciji, v kateri je bil drugi pritožnik stranka, zakonodajalec predpisal zgolj s 101. členom ZLV. Vendar bi drugi pritožnik lahko vložil pritožbo na sodišče in bi prišel do sodnega varstva na Upravnem sodišču, če bi Občinski svet MOL zavrnil pritožbo drugega pritožnika zoper odločitev VKMOL. Zaradi upoštevanja objektivne koncepcije sodnega varstva volilne pravice iz 43. člena Ustave namreč odločitev občinske volilne komisije po 100. členu ZLV ni nujno samo tista odločitev, ki pomeni nadaljevanje postopka, ki ga ta-isti upravičenec začne z ugovorom po prvem odstavku 98. člena ZLV. Poleg te možnosti, če je drugi pritožnik menil, da so nepravilnosti iz njegovega prvega, drugega in petega pritožbenega ugovora vplivale na izid volitev, bi lahko vložil pravno sredstvo zoper akt o ugotovitvi končnega izida volitev v občini.
Tožnik je imel zoper poročilo o izidu zagotovljeno sodno varstvo na podlagi 2. člena ZUS-1 in za rezervo še zoper dejanje na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, pa tega ni izkoristil.
Na podlagi strogega testa sorazmernosti sodišče v konkretnih okoliščinah primera ni našlo takih pomanjkljivosti v zakonski ureditvi (ne na splošno, ampak v okoliščinah prvega pritožnika), ki bi nesorazmerno posegle v pritožnikovo pravico do varstva volilne pravice iz 43. člena Ustave.
Prvi pritožnik ni zatrjeval, da bi tekom glasovanja ali neposredno po glasovanju predstavnik njegove liste ali kateri koli drug predstavnik ali zaupnik kandidatov opozoril na nepravilno zaščitene skrinjice.
Pritožnik v pritožbi ni z ničemer poskušal utemeljiti, da je obveščanje o seznamu kandidatov na listah nepravilno do te mere, da bi to lahko bistveno vplivalo na izid volitev, kajti gola trditev, da volivec ob glasovanju ni imel pred seboj seznama kandidatov, pač pa le seznam list, kar naj bi po njegovem mnenju predstavljalo kršitev oziroma oviranje preferenčnega glasovanja, ni zadostna utemeljitev pravno relevantne nepravilnosti - tudi ob upoštevanju pritožbene navedbe o "izredno nizkem številu oddanih preferenčnih glasov."
Prvi pritožnik ni predložil nobenih dokazov o tem, da bi kdor koli podal ovadbe za storjena kazniva dejanja nezakonitega vpisa stalnega prebivalstva z namenom nezakonito vplivati na volitve oziroma uresničevanje volilne pravice. Ker naj bi se ta dejanja dogajala tedne in mesece pred volitvami, je tudi prvi pritožnik imel možnost, da bi podal prijave na policiji, tako da bi sodišče v tej fazi postopka imelo izkazan verodostojen sum, da je morebiti šlo za nezakonitosti.
Za sodišče je ključno merilo v tej zadevi tisto, ki je uveljavljeno že približno od 1976 leta naprej v sodni praksi ESČP, in sicer na podlagi člena 3 Protokola št. 1 k EKČP. Po sodni praksi ESČP, ki jo Upravno sodišče jemlje kot navdih za interpretacijo 43. člena Ustave, ker gre v predmetni zadevi za lokalne in ne za parlamentarne volitve, da načelo svobodnega izražanja mnenja na periodičnih parlamentarnih volitvah sestavljata dva elementa. Prvi element je, da se volitve in volilna kampanija ne smeta izvajati pod pritiskom za izbiro določenega kandidata ali politično stranko, drugi element pa je, da se na nobenega volivca ne sme neprimerno vplivati, da tudi voli določenega kandidata ali politično stranko. To pomeni, da morata biti zagotovljena svoboda oblikovanja mnenja (volje) volivca in svoboda izražanja (iz)oblikovanega mnenja. Kar zadeva svobodo oblikovanja mnenja, institucije Sveta Evrope to opredeljujejo kot obveznost nosilcev javne oblasti (»state authorities«), da zavzamejo nevtralno držo, še posebej kar zadeva uporabo medijev, financiranja strank, shodov itd. Kar zadeva nedržavne subjekte pa je prepovedano vplivanje na volivce preko groženj. Znotraj teh okvirov Upravno sodišče ne najde elementov nepravilnosti v podpori določenemu kandidatu preko prospektov, v katerih so udeleženi predstavniki verskih skupnosti.
Zakonodajalec je jasno predpisal, da volilne kampanije za župana in njegovo listo ni dovoljeno financirati iz proračunskih sredstev občine.
Neposredno sklicevanje na lokalne volitve, kandidate na volitvah ter morebitne pred-volilne obljube ali predstavljanje projektov za čas po volitvah, katerih izid je v času pisanja prispevkov seveda neznan, pomeni volilno propagando, med tem ko obveščanje o tem, kaj je novega, kaj je bilo narejeno in kaj je v teku brez izrecnega ali neposrednega povezovanja z lokalnimi volitvami, pomeni normalno obveščanje o dogajanjih v občini, ki ni volilna propaganda.
Od vseh sedmih listov prilog le na enem listu, kjer je del intervjuja z Zoranom Jankovićem, v oktobrski številki glasila Ljubljana, je sodišče lahko ugotovilo, da je v treh od petih odgovorov (in v dveh vprašanjih) šlo za volilno-propagandno vsebino, čeprav se ta ne bi smela financirati iz proračunskih sredstev.
Pri ugotovljeni nepravilnosti ne gre za takšno nepravilnost, ki bi lahko bistveno vplivala na izid volitev, kajti Zoran Janković je na volitvah dobil 60,45% glasov volivcev, ki so volili, med tem ko je drugi najbolje uvrščeni kandidat dobil 29,50% glasov. Lista Zorana Jankovića je dobila 42,37% glasov ali 23 mandatov v mestnem svetu, druga najbolje uvrščena stranka pa je dobila 19,6% glasov ali 10 mandatov; lista »Davkoplačevalci se ne damo več!« je dobila 0,85% glasov in 0 mandatov. Razlike so torej tako velike, da sodišče lahko z zanesljivostjo ugotovi, da nepravilnost v omenjenem intervjuju z Zoranom Jankovićem ni mogla vplivati na kolektivni izid volitev.
Predmet tega postopka je vprašanje, ali bi zaradi omenjenega dela intervjuja, ki je pomenil volilno propagando, razumen volivec utemeljeno podvomil v poštenost celotnih volitev. Sodišče ne dvomi, je da zaradi nepravilnosti, ki jo je pritožniku na podlagi bremena utemeljevanja in dokazovanja uspelo izkazati v tem postopku, odgovor na to vprašanje negativen.
lokalne volitve - občinska volilna komisija - poročilo komisije
Tožnik, ki je na lokalnih volitvah nastopal kot kandidat za župana, neutemeljeno ugovarja, da mu ni bil omogočen osebni nadzor nad delom volilnih odborov in OVK. Kandidat namreč ne more biti predstavnik oziroma zaupnik kandidata oziroma liste kandidatov (tretji odstavek 47. člena ZLV).
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - drugo učinkovito sodno varstvo - zahteva za oceno ustavnosti zakona - aktivna volilna pravica - pasivna volilna pravica - pravočasen ugovor - ponovno štejte glasov
Gre za volilni spor, ki ga ni mogoče obravnavati izključno kot spor, ki je nastal med volitvami oziroma pred razglasitvijo rezultatov, kakor tudi ga ni mogoče obravnavati kot volilni spor, ki je nastal šele po razglasitvi rezultatov volitev.
Dan glasovanja v konkretnem primeru je bil 18. 11. 2018, kar pomeni, da se je rok za vložitev ugovora iztekel z dnem 19. 11. 2018. (Pri)tožnik ne zanika, da je ugovor podal dne 20. 11. 2018 ob 12:19 uri, kar pomeni, da ga je podal prepozno.
V obravnavani zadevi so se relevantne razsežnosti zatrjevanih nepravilnosti pokazale šele dne 22. 11. 2018 ob ponovnem štetju neveljavnih glasovnic, njihove posledice pa so vodile tudi do žreba dne 23. 11. 2018 med dvema listama kandidatov; nadalje glede na možen krog vlagateljev ugovora po prvem odstavku 98. člen ZLV in odločitve občinske volilne komisije po 99. členu ZLV ima kandidat pravico do pritožbe zoper odločitev občinske volilne komisije tudi, če ta kandidat ni vložil ugovora po prvem odstavku 98. člena ZLV, in če je dobil svetniški mandat, ker to izhaja iz objektivne koncepcije sodnega varstva volilne pravice. Že samo besedilo prvega odstavka 100. člena ZLV dopušča možnost, da se zoper odločitev občinske volilne komisije pritoži „vsak“ kandidat ali predstavnik liste kandidatov, če odločitev občinske volilne komisije lahko vpliva na potrditev „mandatov", ne glede na to, ali varuje svoj mandat ali ne.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - preferenčni glasovi - zahteva za ponovno štetje glasov - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije
Pritožnik je s pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije ali občinskega sveta uspešen le, če izkaže, da so bile pri glasovanju na volišču oz. pri delu volilnega odbora občinske volilne komisije, narejene takšne nepravilnosti, ki so ali bi lahko vplivale ne izid volitev.
lokalne volitve - volilna pravica - varstvo volilne pravice - potrditev mandata člana občinskega sveta - nezdružljivost opravljanja funkcij
Glede na določbo drugega odstavka 37. b člena ZLS sama zaposlitev pritožnika pri koncesionarju Občine Šentjernej ni nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Katero funkcijo konkretno opravlja pri koncesionarju pritožnik in na podlagi katerega zakona je ta funkcija nezdružljiva s funkcijo člana v občinskem svetu, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - stalno prebivališče - stranka z interesom - absolutna bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
V izpodbijanem sklepu je povzeta vsebina pritožbe ter to, da je komisija za potrditev mandatov zavzela stališče, da je treba glede na dvom o prebivališču pritožnice o spornem mandatu odločiti posebej. V nadaljevanju obrazložitve pa piše zgolj to, da so člani občinskega sveta glasovali in da so z večino glasov izglasovali, da se mandata ne potrdi. Občinski svet v svojem sklepu ni navedel, iz katerega razloga se mandata ne potrdi, pač pa je svoja stališča tožena stranka obrazložila šele v odgovoru na pritožbo.
Tožena stranka ni pristojna, da ugotavlja, kje ima pritožnica prijavljeno stalno prebivališče, ampak je za to pristojna izključno upravna enota.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - določanje kandidatov - aktivna legitimacija - prepozna pritožba
Pritožnik glede na določila Zakon o lokalnih volitvah ni upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper odločitev o potrditvi mandatov članov liste kandidatov A., saj ni kandidat ali predstavnik kandidature ali liste kandidatov v Občinskem svetu. Pritožba je bila glede na določila Zakona o lokalnih volitvah vložena prepozno, saj je bila vložena 10. 12. 2018, konstitutivna seja občinskega sveta pa je bila dne 5. 12. 2018. V obravnavani zadevi je šlo za take vrste pomanjkljivost, ki je po naravi stvari ni možno popraviti.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - odločitev o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije
Ker je zakonodajalec v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV določil, da je dopusten upravni spor, in ker je zakonodajalec v drugem odstavku 100. člena ZLV določil, da občinski svet „odloči“ o pritožbi, v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV pa zakonodajalec uporablja pojem „če občinski svet pritožbi ne ugodi“, je treba določilo drugega odstavka 100. člena in prvi odstavek 101. člena ZLV interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti ob smiselni uporabi določb ZUP (4. člen) obvezne sestavine, kot jih mora imeti upravna odločba – torej uvod, izrek in obrazložitev.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - odločitev o pritožbi zoper akt občinske volilne komisije - smiselna uporaba ZUP - obvezne sestavine odločbe
Sodišče ugotavlja, da je treba določbe ZLV interpretirati ustavno skladno. Ker je zakonodajalec v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV določil, da je dopusten upravni spor, in ker je zakonodajalec v drugem odstavku 100. člena ZLV določil, da občinski svet „odloči“ o pritožbi, v določilu prvega odstavka 101. člena ZLV pa zakonodajalec uporablja pojem „če občinski svet pritožbi ne ugodi“, je treba določilo drugega odstavka 100. člena in prvi odstavek 101. člena ZLV interpretirati tako, da občinski svet na drugi stopnji odloči s pravnim aktom, ki mora imeti ob smiselni uporabi določb ZUP (4. člen) obvezne sestavine, kot jih mora imeti upravna odločba – torej uvod, izrek in obrazložitev.
lokalne volitve - lokalne volitve župana - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - poziv - pristojnost upravnega organa - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Kolikor je tožena stranka menila, da je pritožnikova vloga nepopolna in pomanjkljiva, bi ga morala pozvati na dopolnitev vloge in če je v določenem roku ne bi dopolnil, bi lahko tako vlogo zavrgla. V navedenem primeru sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni pozvala pritožnika na odpravo pomanjkljivosti, ampak je komisija za potrditev mandatov zgolj domnevala, zoper katero poročilo se pritožnik pritožuje.
Če bi šlo dejansko za vlogo, za katero bi tožena stranka menila, da za njeno reševanje ni pristojna, bi jo lahko zavrgla šele v primeru, če ne bi mogla ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen. S tem v zvezi sodišče še pojasnjuje, da v izpodbijanem sklepu ni navedena pravna podlaga za zavrženje pritožbe.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - lokalne volitve župana - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Podano nasprotje o odločilnih dejstvih, in sicer med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa o vsebini poteka seje občinskega sveta pri obravnavi pritožnikove pritožbe (prepoznost pritožbe), in med samo vsebino poteka seje, kot izhaja iz predloženega zvočnega posnetka seje (neutemeljenost pritožbe). To pa je kršitev pravil postopka za izdajo izpodbijanega sklepa, ki je mogla vplivati na odločitev v zadevi.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - član občinskega sveta - delitev mandatov
Volilni rezultat v volilni enoti 2, v kateri je pritožnik nastopal s svojo listo in dobil 143 glasov, ne omogoča izvolitve pritožnika za člana občinskega sveta.
Obrazložitev izpodbijanega ugotovitvenega sklepa ne izpolnjuje zahtev, ki jih določa 214. člen ZUP. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Iz obrazložitve je mogoče razbrati dva razloga za sprejem izpodbijanega sklepa, in sicer, da volja volivcev ni jasno izražena in da pobuda ni oblikovana v skladu z določbo 16. člena ZRLI, vendar pa razlogi za tako stališče niso obrazloženi.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - romska skupnost - predstavnik romske skupnosti
Pripadniki romske skupnosti imajo pravico sami na podlagi svoje volilne pravice predlagati svoje predstavnike v občinski svet. Na rednih volitvah bodo volilci lahko izvolili kandidata, ki bo v občinskem svetu predstavljal in zastopal interese romske skupnosti.
ZUS-1 člen 36, 36/2, 36/3. ZLV člen 74, 74/2, 96a, 97. ZVDZ člen 4, 4/1, 4/2.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - kandidatna lista - aktivna legitimacija - pravočasnost - vložitev tožbe
Pojem „kandidat“ oziroma „predstavnik kandidature“, ko gre za pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi ugovora iz 96.a člena ZLV, zajema kandidata ali predstavnika druge kandidature. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za pritožbo v tem upravnem sporu.
Znotraj 48 urnega roka Upravno sodišče ni prejelo pritožbe neposredno na sodišču ali preko elektronske pošte. Neposredno vložena vloga po sodni praksi v volilnih zadevah pomeni, da je vložena „pri pristojnem organu v roku 48 ur“,ne pa da je vložena na pošto.