okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodniška služba - razlogi za razrešitev - dodelitev sodnika
Po presoji sodišča s tem, ko se je upoštevalo začasno dodelitev tožnice na delo na Vrhovno sodišče kot razlog za njeno predčasno razrešitev s položaja predsednice volilne komisije, zakon ni bil uporabljen pravilno.
okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodniška funkcija - sodniška služba - prenehanje - mirovanje funkcije
Iz zakonodajnega gradiva je razvidno, da veljavni ZVDZ do tedaj predčasnega prenehanja funkcije v DVK sploh ni urejal in da se je torej s spremembo šele vzpostavila „jasna zakonska ureditev tega vprašanja“. Vzpostavila pa se je po navedbah v gradivu tako, da so omenjeni funkcionarji razrešeni, „če to sami zahtevajo ali če ne izpolnjujejo več formalnih pogojev za imenovanje na to funkcijo“. V obrazložitvi k 35. členu je poleg tega navedeno samo, da se med razrešitvene razloge „dodajajo razlogi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje v volilno komisijo“. Pogoj za imenovanje predsednika okrajne volilne komisije pa je po določbah 34. člena ZVDZ status sodnika, kar pomeni, da ne vzdrži trditev DVK, po kateri naj bi s spremembo ZVDZ-C zakonodajalec imel specifičen namen omejiti izvajanje predsedniške funkcije v volilnih komisijah na sodnika, ki dejansko opravljajo sodniško službo, oziroma to vsaj iz zakonodajnega gradiva ne izhaja. S tem, ko se je upoštevalo dodelitev tožnice (kot vodje in s tem kot sodnice (!) na A. kot razlog za njeno razrešitev s položaja predsednice okrajne volilne komisije, zakon ni bil uporabljen pravilno.
ZLV člen 7, 41, 49, 49/2. ZEVP-2 člen 4, 10, 11, 12.
volitve članov občinskega sveta - romska skupnost - volilna pravica
Kot izhaja iz podatkov spisa in posebnega občinskega volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti, podpisnika tožnikove kandidature za občinskega svetnika - predstavnika romske skupnosti v občini - nista vpisana v ta imenik. To pa pomeni, da je tožnikova kandidatura vložena na podlagi podpisa 14-ih volivcev - pripadnikov romske skupnosti, s tem pa pogoj za veljavnost kandidature, določen z drugim odstavkom 49. člena ZLV, ki zahteva podpise 15 volivcev - pripadnikov romske skupnosti, ni izpolnjen.
Tožnik ni zadostil svojemu delu dokaznega bremena. V konkretnem primeru ni možna prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko niti na sodišče, saj tožnik, kot rečeno, za svoje trditve ni ponudil niti predložil prav nobenega dokaza. V nasprotju s tožbenimi trditvami pa iz podatkov v listinah predmetnega (upravnega) spisa, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, izhaja nenazadnje tudi iz tožnikove vloge z dne 8. 12. 2015, da je sporno volišče splošno in da je znano tudi samemu tožniku, kar je razvidno iz besedila njegove vloge.
invalidnost - volilna pravica - dostop do volišča in motenega glasovanja - neenaka obravnava - subsidiarni upravni spor
V obravnavani zadevi do kršitve pravic tožnikov še ni prišlo, saj se njihov zahtevek nanaša na dostop do prostora volišča in na zmožnost oddaje glasu glede na postavitev volilne kabine, mize in volilne skrinjice v samem prostoru na volišču; do tega glasovanja oziroma referenduma v času vložitve tožbe in odločanja sodišča pa še ni prišlo. Po ustavno-sodni praksi stranka lahko uveljavlja sodno varstvo pravic tudi v primeru zatrjevane nevarnosti, da bi do kršitve pravic(e) utegnilo priti.
Ugotovitev nezakonitosti sklepa v konkretnem primeru ni možna, saj ta sklep posega samo v tožničine pravice, ni pa nezakonit z vidika pravic ostalih volilnih upravičencev, pri čemer zagotovila toženke v zadnjem odstavku odgovora na tožbo govorijo za to, da bo tožnici vendarle omogočeno izvrševanje ustavne pravice. Tožena stranka namreč v tem delu odgovora dodaja, da bosta volilna odbora morala obema tožnikoma omogočiti, da nemoteno (ob zagotovljeni tajnosti) izvršita svojo volilno pravico in sama oddata glas v volilno skrinjico.
invalidi - volilna pravica - dostop do volišča - neenaka obravnava
Neizkazana ostaja tudi tožbena trditev o diskriminatorni obravnavi v zvezi s prilagoditvijo notranjosti volišč oz. glede dostopa do glasovalnega prostora in glasovalne skrinjice. Tožeči stranki na kršitev sklepata zgolj na podlagi izkušenj iz preteklih let. Po presoji sodišča je, ne glede na obstoječo normativno ureditev, tudi taka prilagoditev v praksi možna. Naloga volilne komisije in volilnih organov je, da v skladu z načelom „v korist volilni pravici“ ukrenejo kar je treba, da zagotovijo volilnemu upravičencu uresničitev njegove človekove pravice iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS. V primeru, ko so volilni organi o teh okoliščinah vnaprej obveščeni, kot je to primer v obravnavani zadevi, tožeči stranki kršitev volilne pravice v zvezi z notranjo ureditvijo volišč po presoji sodišča neutemeljeno zatrjujeta.
lokalne volitve - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - ponovno štetje glasov - zahteva za ponovno štetje glasov - preferenčni glasovi
Na podlagi razlage določbe prvega odstavka 100. člena ZLV je lahko pritožnik s svojo pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije ali občinskega sveta uspešen le, če izkaže, da so bile pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora ali občinske volilne komisije takšne nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.
lokalne volitve - potrditev mandatov - nepravilnosti pri delu volilnega odbora - volilna pravica - omejitev izvrševanja volilne pravice - oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo
ZVDZ-B, ki je pričel veljati 9.8.2006, je v duhu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-346/02 z dne 10. 7. 2003 uredil vprašanje glede omejitev izvrševanja volilne pravice tako, da je v prehodnih in končnih določbah v 32. členu določil, da osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost pred uveljavitvijo tega zakona, nimajo pravici biti voljene, imajo pa pravico voliti.
varstvo volilne pravice - volitve članov občinskega sveta - volitve članov sveta krajevne skupnosti - potrditve mandatov
Pritožničini ugovori glede zatrjevanih nepravilnosti pri delu volilnega odbora na volišču so povsem pavšalni in pritožnica z njimi ni uspela izkazati, da so imele vpliv na volilni izid.
lokalne volitve - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - ponovno štejte glasov - nepravilnosti rezultatov volitev
Občinski svet bi moral vlogo pritožnika po tem, ko bi preveril njegovo aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe po 100. členu ZLV, obravnavati vsebinsko. Pritožnik namreč v vlogi zahteva ponovno štetje glasov, saj meni, da je pri tem prišlo do nepravilnosti, ki so vplivale na sam volilni rezultat. To pa pomeni, da bi lahko nekatere nepravilnosti, če je do njih prišlo, vplivale na potrditev mandata. Te presoje pa občinski svet ni opravil.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - varstvo volilne pravice - potrditev mandatov
Glede na pavšalne očitke tožnikov o zatrjevanih nepravilnostih na volišču tudi po presoji sodišča ni bilo razlogov, da občinski svet ne bi potrdil spornih mandatov.
lokalne volitve - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
V obravnavanem primeru je osemdnevni rok za vložitev pritožbe, vložene po 101. členu ZLV, potekel 6. 11. 2014. Ker je sodišče pritožbo prejelo šele 7. 11. 2014, je prepozna, ne glede na to, da jo je tožnik zadnji dan roka 6. 11. 2014 poslal priporočeno po pošti.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - lista kandidatov
Tožnik se je z ugotovitvijo OVK, da gre za istoimensko listo v dveh volilnih enotah, sicer res lahko seznanil šele iz poročila OVK, vendar pa je šlo zgolj za nepravilnost v postopku določanja seznamov potrjenih kandidatnih list (nepravilno povzet podatek o imenu potrjenih list kandidatov). Iz volilnih spisov pa nedvoumno izhaja, da je šlo za enoimensko listo. Taka nepravilnost zato vpliva na razdelitev mandatov ni mogla imeti.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - določanje kandidatov politične stranke - postopek za določitev kandidatov - pravila politične stranke - obseg preverjanja volilne komisije
Predlagatelj je listi kandidatov priložil vse listine iz 72. člena ZLV, na podlagi katerih je toženka ugotovila, da sta bili listi kandidatov pravilno potrjeni na konvenciji stranke in da je bilo v skladu z internimi pravili stranke kandidaturi predloženo tudi pozitivno mnenje predsedstva stranke A. S tem pa je toženka v zadostni meri izpolnila dolžnost preverjanja pravilnosti postopka določitve liste kandidatov glede na pravila politične stranke. Ni namreč dolžnost toženke, da bi morala izven navedenega obsega ugotavljati, ali je bil celoten postopek določitve kandidatov v skladu s pravili stranke in to v odločbi tudi pojasnjevati. Takšna razlaga bi bila neskladna s kratkimi roki, določenimi v ZLV za odločitve volilne komisije.
lokalne volitve - potrditev kandidatur - kandidat za člana sveta krajevne skupnosti - stalno prebivališče v volilni enoti
Stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidat kandidira, je zakonski pogoj, ki mora biti izpolnjen že ob vložitvi same kandidature. Zato se tožnik v pritožbi ne more uspešno sklicevati na očitno napako pri vpisu številke volilne enote. Gre namreč za materialni pogoj, katerega neizpolnjevanje ob vložitvi kandidature (oziroma do izteka roka za vložitev kandidatur) ni mogoče kasneje sanirati.
lokalne volitve - volitve v občinski svet - določitev kandidatnih list - postopek za določitev kandidatnih list
ZLV zavezuje politične stranke, da uredijo postopek za določanje kandidatov s svojimi pravili, izpolnjevanje navedenih pogojev pa mora vlagatelj izkazati ob vložitvi kandidature oziroma liste kandidatov.
72. člen ZLV podrobno določa, kaj vse mora vsebovati kandidatura oziroma lista kandidatov in med temi podatki se ne zahteva, da bi bilo potrebno priložiti tudi dokazila o vabilih članom na postopke kandidiranja. Kadar so vabila poslana z navadno pošto, je nepreverljivo, če so bila poslana vsem članom oziroma bi tako ugotavljanje presegalo razumen obseg dokazovanja v volilnem postopku, ki mora biti hiter.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev kandidature - rok za vložitev pritožbe
Sodišče mora pritožbo zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura, prejeti v predpisanem 48. urnem zakonskem roku, sicer pritožba ni pravočasna. Glede na navedeno zato v volilnih zadevah ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 68. člena ZUP, ki določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, kot dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
ZLV-1 člen 97, 97/1. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
lokalne volitve - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije o zavrnitvi kandidature oziroma liste kandidatov - aktivna legitimacija - zavrženje pritožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 97. člena ZLV lahko zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena, vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore v 48- urah po prejemu odločbe. Po navedeni zakonski določbi je torej za vložitev pritožbe aktivno legitimiran vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov, pod pogojem, da je sodeloval v ugovornem postopku. Na takšno razlago napotuje tudi prvi odstavek 17. člena ZUS-1, ki določa, da je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni vložila ugovora v zvezi s kandidaturo kandidata Č.Č., zato tudi ni aktivno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep (o zavrženju ugovora) in zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pritožbo zavrglo.
lokalne volitve - določanje kandidatov politične stranke - kandidatna lista - ugovor zoper kandidatno listo politične stranke - upravni spor - odločanje na seji
Po določbi 51. člena ZLV politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Zakon torej zavezuje politične stranke, da uredijo postopek za določanje kandidatov s svojimi pravili, izpolnjevanje navedenih pogojev pa mora vlagatelj izkazati ob vložitvi kandidature oziroma liste kandidatov. V obravnavanem primeru na podlagi dokumentacije, ki jo je bila stranka dolžna predložiti glede na drugi odstavek 72. člena ZLV, ni mogoče ugotoviti dejstev, ki jih zatrjuje pritožnik, torej da na zbor članov niso bili vabljeni vsi člani. Tudi sicer glede na ugovorne navedbe oziroma njihovo izkazanost predložena dokumentacija ni mogla vzbuditi dvoma o pravilnosti kandidacijskega postopka, zato toženka ni mogla ravnati drugače, kot da je kandidature potrdila.
V sporih o zakonitosti aktov volilnih organov sodišče vselej sodi na seji.
lokalne volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - odprava odločbe o potrditvi list kandidatov - stalno prebivališče kandidatov v volilni enoti
Občinska volilna komisija v celoti ali deloma odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja list kandidatov potrdila listo kandidatov, če sama do roka za objavo potrjenih list kandidatov ali na podlagi ugovora predstavnika katerekoli liste kandidatov ugotovi, da je lista kandidatov sestavljena v nasprotju z ZLV. Občinska volilna komisija je ugotovila, da trije navedeni kandidati kandidirajo za volitve članov sveta krajevne skupnosti v volilni enoti, v kateri nimajo stalnega prebivališča. Zato je prvotno izdano odločbo o potrditvi kandidatur ob upoštevanju določbe 96.a člena ZLV, ustrezno spremenila tako, da je kandidaturo navedenih treh kandidatov zavrnila. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je nepravilnost številk volilnih enot posledica uradnih objav Občine Radenci, kar je pojasnjeno v odgovoru na pritožbo, o tem pa se je prepričalo tudi sodišče z vpogledom na spletno stran Občine Radenci. Ker ni šlo za formalne pomanjkljivosti, tožena stranka pritožnika ni bila dolžna pozivati na odpravo pomanjkljivosti. Določba 68.a člena ZLV je jasna: kandidat mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira. Gre za materialni pogoj, ki ga ni mogoče kasneje sanirati. Pritožnik se tudi ne more uspešno sklicevati na 46. člen ZLV, ki predstavnikom list daje možnost navzočnosti pri delu občinskih volilnih komisij, ni pa občinska volilna komisija dolžna predstavnike list posamezno vabiti.