ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 116, 116/1, 384, 384/3.
revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - izredno pravno sredstvo - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - zavrženje revizije - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje predloga za obnovo postopka - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - sklicevanje na druge vloge v postopku
V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti, zahtevo za obnovo postopka, zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za oprostitev plačila sodne takse ter zavrnilo njegovo zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, se pritožnik sklicuje na navedbe, ki jih je podal v pritožbi citiranih vlogah, vendar je potrebno pritožniku pojasniti, da je pritožba samostojno pravno sredstvo, zato se pritožnik ne more uspešno sklicevati na prejšnje vloge. Na v pritožbi navedene pavšalne trditve pa pritožbeno sodišče konkretizirano niti ne more odgovoriti.
vrnitev darila v zapuščino - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - pritožbene novote - nedovoljene novote v zapuščinskem postopku - solastninski delež - neizvršljivost izreka
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse bi bila prekluzija navedb in dokaznih predlogov na prvem naroku v nasprotju z namenom zapuščinskega postopka, medtem ko je treba pri presoji novot v pritožbenem postopku razlikovati, ali gre za uveljavljanje pravice ali za navajanje dejstev. V prvem primeru je uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP izključena, medtem ko v drugem primeru ovir zanjo ni.
prenos pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog - dvom v pristranskost sodišča
Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je za to očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).
Sodišče mora tako poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji videz nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča in presoditi, ali je odnos med sodniki in strankami postopka (v konkretnem primeru obdolženega A. A.) takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču (prim. odločbo Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018).
odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - kupoprodajna pogodba za nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine - višina kupnine - motiv za sklepanje pogodbe - motivna zmota - zmota pri sklepanju pogodbe - neskrbnost - prevara - zahtevek za razveljavitev pogodbe - varovalni pas ceste
Tožnica je zmotno sklepala, da namerava toženka kupljene objekte zaradi predvidene gradnje mestne vpadnice v kratkem času porušiti, ne da bi nepremičnine dotlej še kako drugače izkoriščala. Gre za tožničino zmoto o motivu, ki ni upoštevna, ker tak motiv ni bil vključen v pogodbo.
Tožnica ni bila dovolj skrbna, ker ob sklepanju pogodbe ni upoštevala dejstva, da bo toženka po nakupu nepremičnin kot njihova nova lastnica lahko pridobivala koristi od razpolaganja z njimi in od njihove uporabe. Zato se tožnica na svojo zmoto ne more uspešno sklicevati.
zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - končna odločba - pravnomočna odločba
Od izdaje končne sodbe se tožnica ne more več upirati izpolnitvi svoje taksne obveznosti, čeprav se je zoper sodbo pritožila. Plačilo sodne takse ji je bilo namreč odloženo do izdaje sodbe in ne do njene pravnomočnosti.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025626
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 4/2, 13, 15. URS člen 3a. ZD člen 177, 177/2.
določitev pristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje s čezmejnimi posledicami (čezmejno dedovanje) - mednarodni element - običajno bivališče - načelo primarnosti prava EU
Ker je na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin zapustnik v času smrti bival v Nemčiji, je za vodenje zapuščinskega postopka v skladu s 4. členom Uredbe (EU) št. 650/2012 pristojno sodišče, ali kakšen drug organ, v Nemčiji. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za nepristojno (15. člen Uredbe).
ZPP člen 111, 111/4, 286a.. ZDR-1 člen 209, 209/1.
plača - prekluzija navajanja - plačilo razlike plače - delo v tujini - napoteni delavec
V tožnikovem primeru je treba upoštevati minimalne standarde, ki veljajo v državi gostiteljici, v katero je delavec napoten na delo, če so za delavce ugodnejši.
Za ugotovitev uspeha strank v pravdi zadošča enostavna primerjava med obsegom zahtevanega in doseženega pravnega varstva. Niti natančna odmera vsakega posameznega izdatka, ki sta si jo obetali pravdni stranki od izpodbijanega sklepa, ne bi privedla do drugačne porazdelitve stroškovnega bremena, upoštevaje strukturo in višino dodatkov, ki sta pri obeh strankah v resnici približno enaki.
pogodba o ugotovitvi obstoja dolga - dogovor dveh strank - pogodba sui generis - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - kavza pogodbe - ugovor ničnosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti
Ne drži pritožbeni očitek, da je pripoznava možna zgolj z aktivnim ravnanjem dolžnika, saj že OZ izrecno določa, da je možna tudi pripoznava s konkludentnim ravnanjem, kamor pa spada tudi dogovor o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti. Do tega pa je prišlo tudi v obravnavanem primeru, ko sta pravdni stranki, kot je prepričljivo ugotovilo sodišče prve stopnje, s sklenitvijo dogovora o zapiranju dolga, prolongirali zapadlost dolga.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov ugotovilo obstoj elementov delovnega razmerja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, da je tožnik delo opravljal osebno in za plačilo, nepretrgano v vtoževanem obdobju, vsakodnevno vsaj po 8 ur, delo je opravljal po navodilih vodja gradbišč pri prvo toženki. Ob tako ugotovljenih elementih delovnega razmerja je pravilno ugotovilo obstoj delovnega razmerja tožnika pri prvo toženki (18. člen ZDR-1), četudi pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena (v pisni obliki).
Redni stroški za kritje življenjskih potreb potomca (tudi po prenehanju zakonske obveznosti preživljanja), ki jih je kril zapustnik, se dediču po navedeni zakonski določbi ne vračunajo v dedni delež. Te stroške (in le v presežku) bi bilo mogoče upoštevati kot darilo samo v primeru, če bi ti izdatki presegali obseg realnih življenjskih potreb dediča.
Določbe 4. točke 126. člena ZD o dedni nevrednosti je treba razlagati restriktivno. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, gre za ta razlog dedne nevrednosti le tedaj, ko pride zaradi opustitve potrebne pomoči do hudih posledic na življenju in zdravju zapustnika. Iz ugotovljenih dejstev sicer izhaja, da se je toženec daljše obdobje neprimerno obnašal do zapustnika (razne oblike nasilja in žalitev), vendar pa bi lahko to predstavljalo "samo" katerega od vzrokov za razdedinjenje iz 42. člena ZD, ne pa zakonskih znakov dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024724
OZ člen 82, 174, 179, 299, 942. ZPP člen 216.
AO plus zavarovanje - nezgodno zavarovanje - odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - tuja pomoč - prosti preudarek - nihajna poškodba vratu - nateg vratnih mišic - poškodba glave - udarnina glave - poškodba gležnja - dnevno nadomestilo - določila splošnih pogojev - razlaga določb splošnih pogojev - aktivno zdravljenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku za nepremoženjsko škodo prisodilo 4.700 EUR odškodnine.
Tožnik je potreboval eno uro pomoči na dan. O urni postavki pomoči je sodišče odločalo po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP, ki glede na obstoječo sodno prakso znaša med 4 in 6 EUR.
Pri izračunu priznanih potnih stroškov se v skladu z novejšo sodno prakso priznava znesek 0,37 EUR in ne znesek 0,18 EUR za km.
Tožniku pripada izplačilo dnevnega nadomestila. Glede na pravilno tolmačenje 3. točke osmega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, ki določajo, da aktivno zdravljenje pomeni vso terapijo, ki se izvaja kontinuirano in predstavlja postopke za dokumentirano izboljšanje zdravstvenega stanja po poškodbi, gre tožniku dnevno nadomestilo tudi za čas zdravljenja prilagoditvene motnje, ko je za ublažitev te motnje štiri mesece jemal zdravila.
solastnina - mirna posest - samopomoč - verodostojnost izpovedbe - sklepanje na podlagi indicev
Trditev, da je nejasnost izpovedbe posledica nesposobnosti izražanja, ne povečuje verodostojnosti izpovedbe. Morebitna manjša sposobnost izpovedovanja ni bila ovira, da ne bi tožnica v tožbi ali v odgovoru na toženčeve navedbe podala navedb o indicih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da nima ključev hiše (in da jih ima toženec) in da je toženec storil druga zatrjevana dejanja, ki jo ovirajo v izvrševanju njenih solastninskih upravičenj.
Motiv, na katerega se je sklicevala tožnica, je lahko le eden od indicev. Ker ni niti zatrjevala (in še manj dokazala) obstoja drugih indicev, ki bi v povezavi z motivom upravičevali zanesljivo oceno, da je sporna ravnanja pripisati tožencu, je pravilen sklep v izpodbijani sodbi, da je morebiten obstoj motiva premalo za dokazanost navedene tožbene trditve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024133
OZ člen 168, 168/2, 179, 179/1, 943, 943/1. ZPP člen 154, 154/1.
pravična denarna odškodnina - zlom vretenca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - bodoče telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - starost oškodovanke ob nezgodi - sodna praksa - delno plačilo odškodnine - valorizacija odškodnine - premoženjska škoda - splošni pogoji zavarovanja AO plus - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - odškodninski zahtevek - pravdni stroški po uspehu
Splošni pogoji toženke izrecno določajo, da je zavarovalno kritje omejeno izključno na povrnitev nepremoženjske škode zavarovancu oziroma v primeru njegove smrti na povrnitev pogrebnih stroškov njegovim svojcem. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek iz naslova premoženjske škode.
Toženka (zavarovalnica) je prišla v zamudo z izplačilom odškodnine že po izteku 14-dnevnega roka od prejema obvestila iz 943. člena OZ, in ne šele po tem, ko je tožnici poslala poravnalno ponudbo.
ZPP člen 155, 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3, 19-4, 39.
stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev obveznosti - ustavna odločba - potrebnost stroškov - pripravljalna vloga - soglasje k umiku tožbe - odsotnost iz pisarne - dokazni predlogi - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Soglasje k umiku tožbe ni obrazložena pripravljalna vloga, zato jo je treba ovrednotiti po 4. točki tar. št. 19 OT kot drugo vlogo, za katero je predpisana nagrada v višini 50 odvetniških točk.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - dolgovi zapustnika - sklep o napotitvi na pravdo - sporna dejstva med dediči - vsebina sklepa o dedovanju
Odločanje o zapustnikovih dolgovih s sklepom o dedovanju ni predvideno. Upniki svoje terjatve uveljavljajo v pravdnem postopku. Pritožnika zato ni treba napotiti na pravdo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da zgolj zaskrbljenost tožnika, da ne bo več mogel hoditi, glede na to, da zdravljenja niso spremljali zapleti, ni podlaga za prisojo odškodnine za strah, saj strah ni bil zadostne intenzitete in trajanja.
nepremoženjska škoda - primerna denarna odškodnina - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odškodnina za bodoče telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Bodoče telesne bolečine se upoštevajo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine.
Zaskrbljenost, ki jo je oškodovanec trpel, potem ko so se posledice poškodbe ustalile in negotovosti glede rezultata zdravljenja ni bilo več, se ne upošteva v okviru odškodnine za strah, temveč je upoštevana v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
OZ člen 131, 131/1, 167, 174, 175. ZPP člen 154, 154/2, 216. ZZVZZ člen 23, 86, 91. ZOdvT člen 8.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina v obliki denarne rente - omejitev zavarovalne vsote - posredni oškodovanec - stvarna legitimacija posrednega oškodovanca - starši - škoda lastnega izvora - materialni stroški - vozilo - medicinski pripomočki - plenice - dobava električne energije - pravice iz obveznega zavarovanja - stroški tuje nege in pomoči - urna postavka - prosti preudarek - cena nekvalificiranega malega dela - dodatek za nego otroka - stroški fizioterapije - stroški prevozov na zdravljenje - plačilo stroškov zdravljenja iz zdravstvenega zavarovanja - povrnitev škode zavoda za zdravstveno zavarovanje od zavarovalnice - izguba na dohodku - odmera pravdnih stroškov - zastopanje več strank - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini
Posredni oškodovanec ima pravico do povrnitve škode, če so podane splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (obstoj škode, protipravno ravnanje povzročitelja škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja). Takšna odškodnina je torej lahko pravno priznana podlaga za prisojo popolne odškodnine, če zaradi posledic škodnega dogodka pride pri posrednem oškodovancu do škode lastnega izvora in ob ugotovljeni pravnorelevantni vzročni zvezi.
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego sodna praksa priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu (brezplačno) nudijo družinski člani. V takem primeru praviloma nikoli ne gre za strokovno pomoč zdravstveno in negovalno usposobljenega osebja, ampak za laično pomoč, ki se vrednoti po urni postavki za nekvalificirano malo delo. Ta se v sodni praksi večinoma giblje med 4 EUR do 6 EUR, v posameznem primeru pa je odvisna od trditev pravdnih strank o višini navedene urne postavke in o morebitnih drugih okoliščinah, ki vplivajo na presojo. Ker cene pomoči družinskih članov mnogokrat ni mogoče natančno ugotoviti, je pri določitvi urne postavke za ovrednotenje stroškov tuje pomoči dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP.
Tudi v primeru, da bi prvi tožnik uveljavljal upravičenja iz zdravstvenega zavarovanja, bi v končni posledici povzročena škoda bremenila toženko (na podlagi regresne pravice ZZZS). Ugovor, da so fizioterapije krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bi bil lahko pravno relevanten le, če bi toženka zatrjevala, da predmetno plačilo stroškov zanjo predstavlja dvojno plačilo (torej, da bi šlo za stroške, ki so bili predhodno že kriti iz zdravstvenega zavarovanja).
ZIZ člen 81, 81/3, 81/4, 272, 272/1, 272/2, 273. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil - zaznamba prepovedi - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - registracija vozila - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnjen v delu, v katerem je tožnik predlagal, da se toženki prepove ponovna registracija spornega vozila v marcu 2019, saj za zavarovanje tožnikove nedenarne terjatve glede na trditveno podlago zadošča v register vpisana prepoved odtujitve in obremenitve spornega vozila.