CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022906
ZPP člen 315. SPZ člen 70.
delitev solastnine - postopek delitve solastnine - sklep o delitvi solastnine - vmesni sklep - vmesna odločba
Ker predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev. Cilj tega postopka je izdaja sklepa, s katerim sodišče solastno stvar razdeli. Način delitve ni odločitev po temelju, pač pa zakonska podlaga, po kateri sodišče odloči upoštevajoč vse okoliščine in kriterije.
stiki otrok s starši - način izvrševanja stikov - otrokova korist - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom
Bolj pomembno od izhodišča, da naj otrokovi stiki starša tako v logističnem kot v finančnem smislu obremenjujejo enako, je izhodišče, da mora vse aspekte odločanja o otrokovih stikih prežemati načelo otrokove največje koristi.
V situaciji, ko ima predlagatelj (zaradi objektivnih okoliščin) stike z dečkoma le vsak drugi vikend in med počitnicami, med tednom pa zaradi oddaljenosti krajev bivanja pri skrbi za otroka ne more nasprotni udeleženki nikoli pomagati, je na njej vse breme skrbi za otroka: za njuno šolo, nego v času bolezni, prevoze k zdravnikom in na prostočasne dejavnosti ... Zaradi prevozov na stike in s stikov torej ne prihaja do kakšne neenakopravnosti med staršema - ne v objektivnem smislu ne v občutku otrok.
Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/6. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 4, 5, 6, 7, 8, 9.
stroški izvedenca - potni stroški - dokaz z izvedencem - izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - izločitev listin
Pravne podlage, v skladu s katero bi bilo moč v pravdnem postopku zahtevati izločitev listin iz sodnega spisa, ni. Listina, pa čeprav ni bila pridobljena na dopusten način, zato v spisu ostane. To velja tudi za mnenje, izdelano s strani izvedenca, ki je bil kasneje izločen (glej njegov šesti odstavek oziroma 247. člen ZPP v celoti). Seveda pa ne sodišče prve stopnje in ne instančna sodišča takšnega mnenja pri svojem odločanju ne smejo upoštevati. Prav tako se na mnenje izločenega izvedenca ne sme (kakorkoli) opirati mnenje, ki je s strani novega izvedenca izdelano v nadaljevanju takega postopka. Da naj bi bilo takšno stališče (sodišča prve stopnje) v nasprotju s šestim odstavkom 247. člena ZPP, ne drži. Omenjena določba se nanaša zgolj na presojo pravočasnosti predloga za izločitev izvedenca in ne vsebuje nobenih pravil v zvezi z izločitvijo že izdelanega izvedenskega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00023918
URS člen 33. ZZK-1 člen 1, 1/1, 5, 26, 27, 28, 114, 115, 116, 117, 118, 134, 180, 181, 182, 183. ZEN člen 4, 4/1, 4/2, 15, 18, 114, 114/1, 114/2, 114/3.
nakup na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - pravica do zasebne lastnine - zemljiškoknjižni vložek - delitev parcel - vpisi v zemljiško knjigo - plomba v zemljiški knjigi - poočitev delitve parcele - pomožni vpis - konstitutivni učinek - deklaratoren vpis - zemljiški kataster - informativni dokaz
Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva.
Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za javno objavo podatkov (navadnih dejstev) oziroma zgolj za vpis zaradi evidence, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja. Gre torej le za deklaratorne vpise s publicitetnim učinkom, ki kot taki ne morejo veljati za nazaj, ampak le za naprej.
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da bi tožnica glede na izkazano razpolaganje z zgodovinskim izpiskom iz zemljiške knjige za eno od spornih prvotnih parcel že pred prvim narokom za glavno obravnavo lahko že prej specificirala način delitve parcel 1265/2 in 1265/6, kajti temeljna (izvorna) evidenca za podatke o zemljiščih (tudi glede parcelnih številk) je zemljiški kataster in ne zemljiška knjiga.
Dejstvo, da pridobljeni skenogram spisa GURS predstavlja informativni dokaz, ni moteče. Dopustitev takšnega dokaza je bila glede na okoliščine konkretnega primera pravilna, saj sta še celo sama toženca kot aktualna zemljiškoknjižna lastnika spornih nepremičnin v odgovoru na tožbo poudarila, da ni mogoče niti z domišljijo točno zaključiti, katera parcela je naslednica katere. Kadar gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega področja, pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena pri substanciranju njenih trditev - v takih primerih mora biti uporaba informativnih dokazov dovoljena.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da zgolj zaskrbljenost tožnika, da ne bo več mogel hoditi, glede na to, da zdravljenja niso spremljali zapleti, ni podlaga za prisojo odškodnine za strah, saj strah ni bil zadostne intenzitete in trajanja.
delitev solastnine - časovne meje pravnomočnosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - pritožbena novota
Časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave, in ne izdaja sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno odločilo na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo ob zaključku glavne obravnave.
Ni se mogoče strinjati s pritožbo, da tožeča stranka ne potrebuje zavarovanja, saj tudi terjatve take narave (ugotovitveni zahtevki) potrebujejo zavarovanje, saj je tudi pri teh potrebna "izvršitev" oziroma vpis v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne sodbe. Ohranja se obstoječe pravno stanje nepremičnine zato, da bo tožeča stranka v primeru, da s tožbo uspe, lahko po koncu sodnega postopka dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Pošten je lahko zgolj tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Že samo informacija o zaključku postopka prisilne poravnave izključuje dobro vero pritožnika in zadošča za zaključek, da bi se moral zavedati, da mu prisojena terjatev v celotnem znesku ne pripada in možnosti vrnitve v izvršilnem postopku prejetega zneska. Zgolj dejstvo, da se je pritožnik v izvršilnem postopku skliceval na neenotno sodno prakso, ne pomeni, da ga je vse do pravnomočne odločitve v izvršilnem postopku šteti za poštenega pridobitelja.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov ugotovilo obstoj elementov delovnega razmerja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, da je tožnik delo opravljal osebno in za plačilo, nepretrgano v vtoževanem obdobju, vsakodnevno vsaj po 8 ur, delo je opravljal po navodilih vodja gradbišč pri prvo toženki. Ob tako ugotovljenih elementih delovnega razmerja je pravilno ugotovilo obstoj delovnega razmerja tožnika pri prvo toženki (18. člen ZDR-1), četudi pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena (v pisni obliki).
društvo - disciplinska odločba - disciplinski ukrepi - disciplinska odgovornost - disciplinski postopek - disciplinski organ - sestava disciplinskih organov - razveljavitev sklepov disciplinskih organov - statut
Temeljno načelo disciplinskega postopka je spoštovanje procesnega reda, ki ga urejajo pravila društva. Nezakonit postopek tako ne more pripeljati do zakonite odločbe; teža kršitve in vsebina odločitve sta pri tem nepomembni. Ker je bilo pri sprejemu disciplinske odločbe kršeno v statutu in disciplinskem pravilniku določeno načelo zbornega odločanja disciplinskega organa, je izdana disciplinska odločba nezakonita.
gospodarski spor - pomanjkanje razlogov - nerazumljivi razlogi - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vseeno pa pritožba pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo omenjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v točkah 7. in 9. obrazložitve izpodbijane sodbe in sodbe ni moč preizkusiti, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in so si med seboj v nasprotju. Iz točke 7. obrazložitve ni jasno, ali sodišče sledi izpovedbi tožnika ali ji ne sledi. Tožnik je namreč izpovedal o navideznosti prenosa poslovnega deleža in o dogovoru o njegovi vrnitvi v firmo, sodišče prve stopnje pa je iz njegove izpovedbe zaključilo le, da pogodba ni bila navidezna in da je bila izvršena. V točki 9. obrazložitve je sodišče prve stopnje povzelo sporno pisno izjavo toženke in zaključilo, da le-ta nima nobenih pravnih učinkov. Pojasnilo o slednjem v sodbi ni vsebovano, temveč se je v nadaljevanju obrazložitve sodišče prve stopnje obširno ukvarjalo s toženkinim vodenjem firme po tožnikovem izstopu. V isti točki obrazložitve je nato povsem kontradiktorno verjelo, da je bil namen, da se tožnik po določenem času vrne v firmo kot družbenik (in ne le kot prokurist, kot je zatrjevala toženka), vendar pa po nadaljnji presoji sodišča prve stopnje tak ″dogovor″ ni iztožljiv, ker tožnik ni izkazal, da je šlo pri prenosu deleža za navidezno pogodbo. Gre za razloge, ki si deloma nasprotujejo in ki niso pojasnjeni v tolikšni meri, da bi bilo izpodbijano sodbo sploh mogoče preizkusiti. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, pa presoja (ne)navideznosti pogodbe niti ni bistvena za odločitev v konkretni zadevi.
V primerih, ko je stanovanjska stavba razdeljena na posamezne dele, ki v naravi predstavljajo samostojne stanovanjske enote, v zemljiški knjigi pa so vpisani le solastniški idealni deleži posameznih dejanskih etažnih lastnikov na parceli, na kateri stavba stoji, je sodna praksa že večkrat izrekla, da je treba upoštevati dejansko stanje in posamezne solastnike obravnavati kot etažne lastnike.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023998
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2.
pripor - podaljšanje pripora - begosumnost - priporni razlog begosumnosti - ponavljanje pritožbenega očitka - obrazložitev sklepa o priporu
Če je že izpodbijani sklep po vsebini enak tistemu, s katerim je sodišče nazadnje odločilo o priporu, je to pač posledica dejstva, da se okoliščine v tem času niso v ničemer spremenile in zato sodišče tudi ni moglo povedati kaj novega. Pri vložitvi pritožbe pa je stvar drugačna, saj mora pritožnik, če hoče uspeti, v pritožbi povedati, katere so tiste nove okoliščine ali dejstva, ki terjajo drugačno odločitev od sprejete.
solastnina - mirna posest - samopomoč - verodostojnost izpovedbe - sklepanje na podlagi indicev
Trditev, da je nejasnost izpovedbe posledica nesposobnosti izražanja, ne povečuje verodostojnosti izpovedbe. Morebitna manjša sposobnost izpovedovanja ni bila ovira, da ne bi tožnica v tožbi ali v odgovoru na toženčeve navedbe podala navedb o indicih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da nima ključev hiše (in da jih ima toženec) in da je toženec storil druga zatrjevana dejanja, ki jo ovirajo v izvrševanju njenih solastninskih upravičenj.
Motiv, na katerega se je sklicevala tožnica, je lahko le eden od indicev. Ker ni niti zatrjevala (in še manj dokazala) obstoja drugih indicev, ki bi v povezavi z motivom upravičevali zanesljivo oceno, da je sporna ravnanja pripisati tožencu, je pravilen sklep v izpodbijani sodbi, da je morebiten obstoj motiva premalo za dokazanost navedene tožbene trditve.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pravica uporabe - pojem - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - gradbena parcela
V primeru spornega obsega pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, mora sodišče ugotoviti obseg pripadajočega zemljišča in nato presoditi, ali so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in zadržali lastninsko pravico na njem. V zvezi s tem se pritožba neutemeljeno sklicuje na ZGO-1 in SZ. Navedeno sklicevanje le dodatno potrjuje, da je z upravičenjem na delu stavbe bilo že po zakonu vedno zvezano tudi pripadajoče upravičenje na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo. SZ je navedeno zemljišče opredelil kot funkcionalno zemljišče, ZGO-1 kot gradbeno parcelo, ZVEtL-1 pa kot pripadajoče zemljišče. Vsi navedeni pojmi so sopomenke za tisto zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe
ZGO-1 in SZ sta določala pripadajoče upravičenje tudi na zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo, kar pa ne pomeni, da postopek po ZVEtl-1 ni več dopusten, saj pripadajoče zemljišče še ni bilo določeno.
Redni stroški za kritje življenjskih potreb potomca (tudi po prenehanju zakonske obveznosti preživljanja), ki jih je kril zapustnik, se dediču po navedeni zakonski določbi ne vračunajo v dedni delež. Te stroške (in le v presežku) bi bilo mogoče upoštevati kot darilo samo v primeru, če bi ti izdatki presegali obseg realnih življenjskih potreb dediča.
Določbe 4. točke 126. člena ZD o dedni nevrednosti je treba razlagati restriktivno. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, gre za ta razlog dedne nevrednosti le tedaj, ko pride zaradi opustitve potrebne pomoči do hudih posledic na življenju in zdravju zapustnika. Iz ugotovljenih dejstev sicer izhaja, da se je toženec daljše obdobje neprimerno obnašal do zapustnika (razne oblike nasilja in žalitev), vendar pa bi lahko to predstavljalo "samo" katerega od vzrokov za razdedinjenje iz 42. člena ZD, ne pa zakonskih znakov dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
ZPP člen 155, 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3, 19-4, 39.
stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev obveznosti - ustavna odločba - potrebnost stroškov - pripravljalna vloga - soglasje k umiku tožbe - odsotnost iz pisarne - dokazni predlogi - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Soglasje k umiku tožbe ni obrazložena pripravljalna vloga, zato jo je treba ovrednotiti po 4. točki tar. št. 19 OT kot drugo vlogo, za katero je predpisana nagrada v višini 50 odvetniških točk.
Iz določb pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je negativna stimulacija sicer dopustna, vendar iz naslova delovne neuspešnosti, ne pa iz poslovne (ne)uspešnosti podjetja. Teh dveh institutov ni mogoče enačiti. V postopku pa ni bilo sporno, da je bil negativni obračun plače opravljen edino na podlagi poslovne uspešnosti tožene stranke, in ne na temelju delovne neuspešnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024749
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 153, 171, 171/1.. ZVZD člen 5, 19.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda
Do nesreče pri delu je prišlo spornega dne, ko je tožnik odstranjeval pleča iz govejih trupov v hladilnici. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnik v času škodnega dogodka uporabljal žično rokavico, in tudi z ugotovitvijo, da tožnik prvo toženke ni opozarjal, da žična rokavica leze z roke oziroma se odpenja in guba. Slednje je utemeljeno upoštevalo kot ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škode, in tožnikov soprispevek pravilno ocenilo na 10 %.