ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 59. OZ člen 105, 105/2, 270.
tožba za nedopustnost izvršbe - opozicijski in impugacijski razlogi - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - učinki razveze pogodbe - odstopno upravičenje
Razveza pogodbe učinkuje od sklenitve pogodbe (ex tunc učinki), kadar so s pogodbo dogovorjene obveznosti, ki se izpolnijo naenkrat. S tem se skuša doseči učinek, kot da pogodba med strankama sploh ne bi bila sklenjena. Drugače je pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali. V teh primerih posledice razveze učinkujejo le za naprej (ex nunc učinki), kot v konkretni zadevi, kjer so se obveznosti izpolnjevale zaporedno in je bila zato pogodba razvezana z učinkom za naprej. Tožena stranka je uveljavila svoje odstopno upravičenje, ki je povzročilo predčasno dospelost obveznosti kreditojemalca (in posledično tožnice), tj. prenehanje dogovorjenega načina obročnega odplačevanja kredita. To je tudi sicer pravno vprašanje in ne predstavlja dopustnega impugnacijskega razloga.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - oblike oporoke - (ne)veljavnost oporoke - volja zapustnika - obličnost oporoke - lastnoročna oporoka - oporoka pred pričami - uveljavljanje dedne pravice
Zahtevki dednopravne narave se prvenstveno uveljavljajo v zapuščinskem postopku. Kdor trdi, da je oporočni dedič, mora že v zapuščinskem postopku podati trditve, na osnovi katerih je ugotovljivo, v kateri od z zakonom predvidenih vrst oporok je zapustnik izrazil svojo poslednjo voljo. Le če v zapuščinskem postopku poda tudi te trditve, se oporočnega dediča lahko napoti, da zatrjevano dokaže v pravdnem postopku.
ZPP člen 155, 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3, 19-4, 39.
stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev obveznosti - ustavna odločba - potrebnost stroškov - pripravljalna vloga - soglasje k umiku tožbe - odsotnost iz pisarne - dokazni predlogi - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Soglasje k umiku tožbe ni obrazložena pripravljalna vloga, zato jo je treba ovrednotiti po 4. točki tar. št. 19 OT kot drugo vlogo, za katero je predpisana nagrada v višini 50 odvetniških točk.
delitev solastnine - časovne meje pravnomočnosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - pritožbena novota
Časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave, in ne izdaja sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno odločilo na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo ob zaključku glavne obravnave.
nepremoženjska škoda - primerna denarna odškodnina - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odškodnina za bodoče telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Bodoče telesne bolečine se upoštevajo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine.
Zaskrbljenost, ki jo je oškodovanec trpel, potem ko so se posledice poškodbe ustalile in negotovosti glede rezultata zdravljenja ni bilo več, se ne upošteva v okviru odškodnine za strah, temveč je upoštevana v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024724
OZ člen 82, 174, 179, 299, 942. ZPP člen 216.
AO plus zavarovanje - nezgodno zavarovanje - odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - tuja pomoč - prosti preudarek - nihajna poškodba vratu - nateg vratnih mišic - poškodba glave - udarnina glave - poškodba gležnja - dnevno nadomestilo - določila splošnih pogojev - razlaga določb splošnih pogojev - aktivno zdravljenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku za nepremoženjsko škodo prisodilo 4.700 EUR odškodnine.
Tožnik je potreboval eno uro pomoči na dan. O urni postavki pomoči je sodišče odločalo po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP, ki glede na obstoječo sodno prakso znaša med 4 in 6 EUR.
Pri izračunu priznanih potnih stroškov se v skladu z novejšo sodno prakso priznava znesek 0,37 EUR in ne znesek 0,18 EUR za km.
Tožniku pripada izplačilo dnevnega nadomestila. Glede na pravilno tolmačenje 3. točke osmega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, ki določajo, da aktivno zdravljenje pomeni vso terapijo, ki se izvaja kontinuirano in predstavlja postopke za dokumentirano izboljšanje zdravstvenega stanja po poškodbi, gre tožniku dnevno nadomestilo tudi za čas zdravljenja prilagoditvene motnje, ko je za ublažitev te motnje štiri mesece jemal zdravila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025435
OZ člen 6, 6/1, 10, 131, 131/1, 131/2, 149, 179, 179/1. ZPP člen 212, 214, 214/1.
krivdna odškodninska odgovornost - slabo vzdrževana javna površina - zdrs na stopnicah - nevarna stvar - protipravnost ravnanja - dolžnost vzdrževanja poškodovanih stopnic - skrbnost dobrega gospodarja - predvidljivost nastanka škode - pazljivost oškodovanca - poškodba kolena - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah za izid zdravljenja - dopolnitev tožbenih navedb - nujni stroški zdravljenja
Nevarnost stvari se presoja po temeljnih lastnostih stvari, ne pa po krivdnih oziroma malomarnih ravnanjih oseb, ki z njo upravljajo. S krivdnim ravnanjem ustvarjena nevarnost ne povzroči, da je stvar nevarna sama po sebi.
Nastanek škode na neravnih, delno porušenih pohodnih delih stopnic, je predvidljiv. Zato je opustitev toženk v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode in z upoštevanjem dolžne skrbnosti dobrega gospodarja.
zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - končna odločba - pravnomočna odločba
Od izdaje končne sodbe se tožnica ne more več upirati izpolnitvi svoje taksne obveznosti, čeprav se je zoper sodbo pritožila. Plačilo sodne takse ji je bilo namreč odloženo do izdaje sodbe in ne do njene pravnomočnosti.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/6. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 4, 5, 6, 7, 8, 9.
stroški izvedenca - potni stroški - dokaz z izvedencem - izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - izločitev listin
Pravne podlage, v skladu s katero bi bilo moč v pravdnem postopku zahtevati izločitev listin iz sodnega spisa, ni. Listina, pa čeprav ni bila pridobljena na dopusten način, zato v spisu ostane. To velja tudi za mnenje, izdelano s strani izvedenca, ki je bil kasneje izločen (glej njegov šesti odstavek oziroma 247. člen ZPP v celoti). Seveda pa ne sodišče prve stopnje in ne instančna sodišča takšnega mnenja pri svojem odločanju ne smejo upoštevati. Prav tako se na mnenje izločenega izvedenca ne sme (kakorkoli) opirati mnenje, ki je s strani novega izvedenca izdelano v nadaljevanju takega postopka. Da naj bi bilo takšno stališče (sodišča prve stopnje) v nasprotju s šestim odstavkom 247. člena ZPP, ne drži. Omenjena določba se nanaša zgolj na presojo pravočasnosti predloga za izločitev izvedenca in ne vsebuje nobenih pravil v zvezi z izločitvijo že izdelanega izvedenskega mnenja.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pravica uporabe - pojem - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - gradbena parcela
V primeru spornega obsega pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, mora sodišče ugotoviti obseg pripadajočega zemljišča in nato presoditi, ali so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in zadržali lastninsko pravico na njem. V zvezi s tem se pritožba neutemeljeno sklicuje na ZGO-1 in SZ. Navedeno sklicevanje le dodatno potrjuje, da je z upravičenjem na delu stavbe bilo že po zakonu vedno zvezano tudi pripadajoče upravičenje na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo. SZ je navedeno zemljišče opredelil kot funkcionalno zemljišče, ZGO-1 kot gradbeno parcelo, ZVEtL-1 pa kot pripadajoče zemljišče. Vsi navedeni pojmi so sopomenke za tisto zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe
ZGO-1 in SZ sta določala pripadajoče upravičenje tudi na zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo, kar pa ne pomeni, da postopek po ZVEtl-1 ni več dopusten, saj pripadajoče zemljišče še ni bilo določeno.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v pravdi - končni uspeh stranke v pravdi - uspeh stranke v postopku z revizijo - plačilo pravdnih stroškov
Pri odločanju po kriteriju uspeha je odločilno merilo končni uspeh v pravdi in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Čeprav je v konkretnem primeru tožeča stranka uspela z revizijo v revizijskem postopku, mora toženim strankam po načelu uspeha povrniti vse pravdne stroške, ker je bila v ponovljenem postopku izdana pravnomočna zavrnilna sodba. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno toženim strankam priznalo priglašene stroške tudi za pravna sredstva, s katerimi niso uspele.
Stopničasta tožba je procesni institut, ki je bil uveden z novelo ZPP-E. Noveliran ZPP v 182.a členu določa, da tožeča stranka lahko uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom. Glede na to, da je novela ZPP-E pričela veljati 14. 9. 2017, glede tega pravnega instituta še ni najti sodne prakse, iz komentarja uvodnih pojasnil k spremembam ZPP-E, gre razbrati, da je stopničasta tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka. Zato je bilo ključno vprašanje v obravnavanem postopku, ali je tožnik v takšno trditveno in dokazno stisko prišel.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bilo zastaranje v tem postopku vtoževanih terjatev, ki so nastale na podlagi kreditnih pogodb, pretrgano, zaradi česar zastaralni roki še niso potekli.
Dejstvo, da so bile menice izdane pred sklenitvijo obravnavanih kreditnih pogodb, ne pomeni, da niso bile izdane za zavarovanje terjatev iz teh pogodb. Iz meničnih izjav, pooblastil za izpolnitev ter nalogov za plačilo, ki so podpisane s strani direktorja kreditojemalca, jasno izhaja, da sta menici (datirani s 2. 3. 2007 in 24. 6. 2004) namenjeni za zavarovanje vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditnih, garancijskih in ostalih pogodb iz področja bančnega poslovanja, ki so bile že sklenjene in ki še bodo sklenjene. Menice so bile torej izdane tudi za zavarovanje terjatev iz obravnavanih pogodb, ki so bile sklenjene po izdaji menic.
garancijska pogodba - glavni dolžnik - porok in plačnik - solidarno poroštvo - pogodbena obveznost - poroštvena izjava - zavarovanje terjatve - bianco menica - menična obveznost - menični ugovor - ugovori iz temeljnega posla - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja terjatve - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - obličnost
Ni nujno, da se dospelost menice ujema z dnem zapadlosti terjatve, ki je podlaga za izdajo bianco menice. To je odvisno od prave volje pogodbenih strank.
Izdana menica ni bila indosirana in ni postala abstraktna, kavzalno je še vedno povezana s temeljnim poslom (s pogodbo o garanciji). V takem primeru so ugovori iz temeljnega posla dopustni (16. člen ZM in 233. člen OZ). Toženka je zaradi kavzalnosti menične obveznosti ohranila ugovore iz temeljnega posla.
Terjatev, za zavarovanje katere je bila menica izdana, je nastala 29. 10. 2013, ko je bila garancija unovčena. Od tega dne dalje bi tožnica od toženke kot solidarne porokinje lahko zahtevala plačilo, zato je zastaralni rok začel teči naslednjega dne (336. člen OZ). Ker terjatev izvira iz gospodarske pogodbe, zastaralni rok znaša tri leta (349. člen OZ). Če tek roka ne bi bil pretrgan, bi se iztekel 29. 10. 2016 in bi bila menica z dospelostjo 31. 3. 2017 unovčena po izteku zastaralnega roka.
OZ glede zahteve iz določbe 1026. člena na zahteva posebne obličnosti in je zahteva lahko podana tudi ustno. Ker zahteva v pisni obliki ni bila zatrjevana, sodišče prve stopnje dejstva, ali je bila zahteva dejansko podana, ni ugotavljalo.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - varstvo med več posestniki - dotedanji način izvrševanja posesti - soposest - nedovoljene pritožbene novote
Za odločitev v sporu zaradi motenja posesti ni pravno odločilno, ali imajo tožniki možnost dovoza oziroma parkiranja svojih avtomobilov tudi drugje, to je ob desni strani hiše. Zato ni pomembno, da so si tožniki na desni strani hiše zgradili nadstrešek, s čimer naj bi si po navedbah tretje toženke onemogočili dovoz z vozili po svoji strani hiše.
Pravdni stranki sta z dogovorom z dne 3. 2. 2010 sklenili poravnavo z učinkom novacije (1050. člen OZ v zvezi s 323. in 324. členom OZ). Z njo sta sporazumno dokončno zaključili vsa svoja sporna razmerja iz gradbene pogodbe brez dodatnih terjatev iz tega naslova. Hkrati sta se na novo dogovorili o toženčevi obveznosti glede plačila slikopleskarskih del. Glede na zapis dogovora in njegovo vsebino je pravilna presoja sodišča, da so na ta način prejšnje obveznosti strank iz gradbene pogodbe prenehale in da so na podlagi pogodbe o poravnavi nastale zanju nove pravice in obveznosti. V določbah dogovora ni opore za pritožbeno zatrjevani zaključek v smeri dogovora tožnikove obveznosti za plačilo 11.943,00 EUR. Po ugotovitvi, da zapis dogovora take obveznosti ne vsebuje ter da toženec sočasnega ustnega dogovora o plačilu navedenega zneska niti ni zatrjeval (drugi odstavek 56. člena OZ), je sodišče sladno s prvim odstavkom 82. člena OZ pravilno uporabilo določbe pisnega dogovora tako, kot glasijo. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje njegovi oceni, da dogovora o plačilu 11.943,00 EUR ni bilo in je zato nasprotni tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00023918
URS člen 33. ZZK-1 člen 1, 1/1, 5, 26, 27, 28, 114, 115, 116, 117, 118, 134, 180, 181, 182, 183. ZEN člen 4, 4/1, 4/2, 15, 18, 114, 114/1, 114/2, 114/3.
nakup na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - pravica do zasebne lastnine - zemljiškoknjižni vložek - delitev parcel - vpisi v zemljiško knjigo - plomba v zemljiški knjigi - poočitev delitve parcele - pomožni vpis - konstitutivni učinek - deklaratoren vpis - zemljiški kataster - informativni dokaz
Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva.
Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za javno objavo podatkov (navadnih dejstev) oziroma zgolj za vpis zaradi evidence, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja. Gre torej le za deklaratorne vpise s publicitetnim učinkom, ki kot taki ne morejo veljati za nazaj, ampak le za naprej.
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da bi tožnica glede na izkazano razpolaganje z zgodovinskim izpiskom iz zemljiške knjige za eno od spornih prvotnih parcel že pred prvim narokom za glavno obravnavo lahko že prej specificirala način delitve parcel 1265/2 in 1265/6, kajti temeljna (izvorna) evidenca za podatke o zemljiščih (tudi glede parcelnih številk) je zemljiški kataster in ne zemljiška knjiga.
Dejstvo, da pridobljeni skenogram spisa GURS predstavlja informativni dokaz, ni moteče. Dopustitev takšnega dokaza je bila glede na okoliščine konkretnega primera pravilna, saj sta še celo sama toženca kot aktualna zemljiškoknjižna lastnika spornih nepremičnin v odgovoru na tožbo poudarila, da ni mogoče niti z domišljijo točno zaključiti, katera parcela je naslednica katere. Kadar gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega področja, pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena pri substanciranju njenih trditev - v takih primerih mora biti uporaba informativnih dokazov dovoljena.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00024317
ZBPP člen 30, 30/6, 41, 46, 46/3. ZPP člen 117, 157. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. URS člen 22. ZMCGZ člen 12.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - brezplačna pravna pomoč - potrebni in koristni stroški - alternativno reševanje sporov - mediacija - načelo prostovoljnosti
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi Bpp. Zato je nedopustno dogovarjanje med odvetnikom in stranko, da v primeru, ko tožnica oceni, da bo v pravdi zmagala, priglasi celotne stroške, da bo odvetnik prejel 100% plačilo in ne le 50% (šesti odstavek 30. člena ZBPP).
Strankam gre povrnitev tistih stroškov, ki so racionalni in nujno potrebni za pravdo.
motenje posesti - dostop do parcele - motenje posesti poti - izvršljivost tožbenega zahtevka - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - posestno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je zahtevala posestno varstvo zgolj na parceli, ne pa tudi na makadamski poti. Posestno varstvo se mora zato omejiti na izvrševanje posesti parcele, to je hiše s pašnikom, ne pa tudi makadamske poti. Tožnica ni zahtevala posestnega varstva makadamske poti, kjer je toženec postavil in kasneje zaprl premična vrata.
Sodišče prve stopnje mora odgovoriti na vprašanje, ali je toženec s tem, ko je spremenil posestno stanje na makadamski poti, posegel tudi v posestno stanje na parceli. Tožbeni zahtevek na posestno varstvo bo utemeljen le v primeru, da tožnica zaradi spremembe posestnega stanja na makadamski poti ne more več izvrševati posesti na parceli v obliki, kot jo je pred posegom.