Ni se mogoče strinjati s pritožbo, da tožeča stranka ne potrebuje zavarovanja, saj tudi terjatve take narave (ugotovitveni zahtevki) potrebujejo zavarovanje, saj je tudi pri teh potrebna "izvršitev" oziroma vpis v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne sodbe. Ohranja se obstoječe pravno stanje nepremičnine zato, da bo tožeča stranka v primeru, da s tožbo uspe, lahko po koncu sodnega postopka dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo.
OZ člen 131, 131/1, 167, 174, 175. ZPP člen 154, 154/2, 216. ZZVZZ člen 23, 86, 91. ZOdvT člen 8.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina v obliki denarne rente - omejitev zavarovalne vsote - posredni oškodovanec - stvarna legitimacija posrednega oškodovanca - starši - škoda lastnega izvora - materialni stroški - vozilo - medicinski pripomočki - plenice - dobava električne energije - pravice iz obveznega zavarovanja - stroški tuje nege in pomoči - urna postavka - prosti preudarek - cena nekvalificiranega malega dela - dodatek za nego otroka - stroški fizioterapije - stroški prevozov na zdravljenje - plačilo stroškov zdravljenja iz zdravstvenega zavarovanja - povrnitev škode zavoda za zdravstveno zavarovanje od zavarovalnice - izguba na dohodku - odmera pravdnih stroškov - zastopanje več strank - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini
Posredni oškodovanec ima pravico do povrnitve škode, če so podane splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (obstoj škode, protipravno ravnanje povzročitelja škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja). Takšna odškodnina je torej lahko pravno priznana podlaga za prisojo popolne odškodnine, če zaradi posledic škodnega dogodka pride pri posrednem oškodovancu do škode lastnega izvora in ob ugotovljeni pravnorelevantni vzročni zvezi.
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego sodna praksa priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu (brezplačno) nudijo družinski člani. V takem primeru praviloma nikoli ne gre za strokovno pomoč zdravstveno in negovalno usposobljenega osebja, ampak za laično pomoč, ki se vrednoti po urni postavki za nekvalificirano malo delo. Ta se v sodni praksi večinoma giblje med 4 EUR do 6 EUR, v posameznem primeru pa je odvisna od trditev pravdnih strank o višini navedene urne postavke in o morebitnih drugih okoliščinah, ki vplivajo na presojo. Ker cene pomoči družinskih članov mnogokrat ni mogoče natančno ugotoviti, je pri določitvi urne postavke za ovrednotenje stroškov tuje pomoči dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP.
Tudi v primeru, da bi prvi tožnik uveljavljal upravičenja iz zdravstvenega zavarovanja, bi v končni posledici povzročena škoda bremenila toženko (na podlagi regresne pravice ZZZS). Ugovor, da so fizioterapije krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bi bil lahko pravno relevanten le, če bi toženka zatrjevala, da predmetno plačilo stroškov zanjo predstavlja dvojno plačilo (torej, da bi šlo za stroške, ki so bili predhodno že kriti iz zdravstvenega zavarovanja).
Redni stroški za kritje življenjskih potreb potomca (tudi po prenehanju zakonske obveznosti preživljanja), ki jih je kril zapustnik, se dediču po navedeni zakonski določbi ne vračunajo v dedni delež. Te stroške (in le v presežku) bi bilo mogoče upoštevati kot darilo samo v primeru, če bi ti izdatki presegali obseg realnih življenjskih potreb dediča.
Določbe 4. točke 126. člena ZD o dedni nevrednosti je treba razlagati restriktivno. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, gre za ta razlog dedne nevrednosti le tedaj, ko pride zaradi opustitve potrebne pomoči do hudih posledic na življenju in zdravju zapustnika. Iz ugotovljenih dejstev sicer izhaja, da se je toženec daljše obdobje neprimerno obnašal do zapustnika (razne oblike nasilja in žalitev), vendar pa bi lahko to predstavljalo "samo" katerega od vzrokov za razdedinjenje iz 42. člena ZD, ne pa zakonskih znakov dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini izgubljenega dobička zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, zavrnilo že iz razloga, ker tožnica nastanka škode kot enega od elementov odškodninske obveznosti ni dokazala. Sporna pogodba o posredovanju ni bila sklenjena iz razloga, ker je stranki sploh nista imeli namena skleniti.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks - končni uspeh v postopku
Citirana zakonska določba torej ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka, z besedilom ″v postopku delno uspe″ je opredeljen končni uspeh stranke v pravdnem postopku. Glede na ugotovljeno dejstvo, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje uspel z 20 % zahtevka in v postopku s pritožbo v višini še 10 % zahtevka, je njegov celoten uspeh v pravdi 30 odstoten.
ZIZ člen 81, 81/3, 81/4, 272, 272/1, 272/2, 273. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil - zaznamba prepovedi - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - registracija vozila - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnjen v delu, v katerem je tožnik predlagal, da se toženki prepove ponovna registracija spornega vozila v marcu 2019, saj za zavarovanje tožnikove nedenarne terjatve glede na trditveno podlago zadošča v register vpisana prepoved odtujitve in obremenitve spornega vozila.
V tem kontekstu sodišče druge stopnje tožeči stranki pojasnjuje, da je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I 80/17 z dne 5. 12. 2018 že presojalo, ali je prvi odstavek 12. člena ZOdvT v neskladju z ustavo. Ugotovilo je, da ni in med drugim pojasnilo, da presojani zakonski ureditvi ni mogoče očitati nesorazmernosti, saj je na njeni podlagi stranka, ki je v pravdi z visoko vrednostjo spornega predmeta uspela, dobila povrnjen denarni znesek, ki ga je sama plačala svojemu odvetniku, ali vsaj znesek, ki se je temu znesku mnogo bolj približal, kot pa bi se denarni znesek, ki bi ga določila nepremakljiva zgornja meja za nagrado, za kakršno se zavzema predlagatelj.
delitev solastnine - časovne meje pravnomočnosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - pritožbena novota
Časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave, in ne izdaja sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno odločilo na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo ob zaključku glavne obravnave.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00024317
ZBPP člen 30, 30/6, 41, 46, 46/3. ZPP člen 117, 157. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. URS člen 22. ZMCGZ člen 12.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - brezplačna pravna pomoč - potrebni in koristni stroški - alternativno reševanje sporov - mediacija - načelo prostovoljnosti
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi Bpp. Zato je nedopustno dogovarjanje med odvetnikom in stranko, da v primeru, ko tožnica oceni, da bo v pravdi zmagala, priglasi celotne stroške, da bo odvetnik prejel 100% plačilo in ne le 50% (šesti odstavek 30. člena ZBPP).
Strankam gre povrnitev tistih stroškov, ki so racionalni in nujno potrebni za pravdo.
gospodarski spor - pomanjkanje razlogov - nerazumljivi razlogi - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vseeno pa pritožba pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo omenjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v točkah 7. in 9. obrazložitve izpodbijane sodbe in sodbe ni moč preizkusiti, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in so si med seboj v nasprotju. Iz točke 7. obrazložitve ni jasno, ali sodišče sledi izpovedbi tožnika ali ji ne sledi. Tožnik je namreč izpovedal o navideznosti prenosa poslovnega deleža in o dogovoru o njegovi vrnitvi v firmo, sodišče prve stopnje pa je iz njegove izpovedbe zaključilo le, da pogodba ni bila navidezna in da je bila izvršena. V točki 9. obrazložitve je sodišče prve stopnje povzelo sporno pisno izjavo toženke in zaključilo, da le-ta nima nobenih pravnih učinkov. Pojasnilo o slednjem v sodbi ni vsebovano, temveč se je v nadaljevanju obrazložitve sodišče prve stopnje obširno ukvarjalo s toženkinim vodenjem firme po tožnikovem izstopu. V isti točki obrazložitve je nato povsem kontradiktorno verjelo, da je bil namen, da se tožnik po določenem času vrne v firmo kot družbenik (in ne le kot prokurist, kot je zatrjevala toženka), vendar pa po nadaljnji presoji sodišča prve stopnje tak ″dogovor″ ni iztožljiv, ker tožnik ni izkazal, da je šlo pri prenosu deleža za navidezno pogodbo. Gre za razloge, ki si deloma nasprotujejo in ki niso pojasnjeni v tolikšni meri, da bi bilo izpodbijano sodbo sploh mogoče preizkusiti. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, pa presoja (ne)navideznosti pogodbe niti ni bistvena za odločitev v konkretni zadevi.
Ugotovitvene terjatve in odločbe, ki o njih odločajo, so praviloma neizvršljive, saj njihova učinkovitost nastopi že s samo pravnomočnostjo odločbe. Zato zavarovalne začasne odredbe, ki zagotavljajo uspeh bodoče izvršbe za zavarovanje terjatev, ki niso dajatvene narave (praviloma), niso možne. Možne so izdaje takoimenovanih ureditvenih ali regulacijskih začasnih odredb, v zvezi s takšno pa mora predlagatelj zatrjevati in izkazati drugačne pogoje, med katerimi pa ni pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Ker je začasna odredba predmet neposredne izvršitve (ima učinek sklepa o izvršbi - 268. člen ZIZ), mora sklep sodišča v njenem izreku (zaradi uveljavljenega načela dispozitivnosti pa mora to vsebovati že predlog upnika za izdajo začasno odredbe) vsebovati vse, kar mora vsebovati sklep o izvršbi, v zvezi s tem pa tudi vse potrebne podatke za jasno opredelitev obveznosti tretjih, če je tem naloženo kakšno izvršitveno dejanje.
V prvem odstavku 8. člena ZDSS-1 je določena izbirna krajevna pristojnost za vložitev tožbe v primeru, ko je tožeča stranka delavec. Ta ima možnost vložiti tožbo na sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, poleg tega pa tudi na sodišče, na območju katerega se je delo opravljalo, se opravlja oziroma bi se moralo opravljati ter na sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Izbirna pravica iz citiranega 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024724
OZ člen 82, 174, 179, 299, 942. ZPP člen 216.
AO plus zavarovanje - nezgodno zavarovanje - odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - tuja pomoč - prosti preudarek - nihajna poškodba vratu - nateg vratnih mišic - poškodba glave - udarnina glave - poškodba gležnja - dnevno nadomestilo - določila splošnih pogojev - razlaga določb splošnih pogojev - aktivno zdravljenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku za nepremoženjsko škodo prisodilo 4.700 EUR odškodnine.
Tožnik je potreboval eno uro pomoči na dan. O urni postavki pomoči je sodišče odločalo po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP, ki glede na obstoječo sodno prakso znaša med 4 in 6 EUR.
Pri izračunu priznanih potnih stroškov se v skladu z novejšo sodno prakso priznava znesek 0,37 EUR in ne znesek 0,18 EUR za km.
Tožniku pripada izplačilo dnevnega nadomestila. Glede na pravilno tolmačenje 3. točke osmega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, ki določajo, da aktivno zdravljenje pomeni vso terapijo, ki se izvaja kontinuirano in predstavlja postopke za dokumentirano izboljšanje zdravstvenega stanja po poškodbi, gre tožniku dnevno nadomestilo tudi za čas zdravljenja prilagoditvene motnje, ko je za ublažitev te motnje štiri mesece jemal zdravila.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - garaža - družbena lastnina - pravica uporabe zemljišča - prenos pravice uporabe - lastninjenje po ZLNDL - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - plačilo nadomestila - priposestvovanje
V podobnih primerih lastninjenja garaž, zgrajenih v prejšnjem sistemu družbene lastnine, je sodna praksa enotna in ustaljena. Tako velja stališče, da je kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, izvedla gradnjo in uporabljala objekt.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bilo zastaranje v tem postopku vtoževanih terjatev, ki so nastale na podlagi kreditnih pogodb, pretrgano, zaradi česar zastaralni roki še niso potekli.
Dejstvo, da so bile menice izdane pred sklenitvijo obravnavanih kreditnih pogodb, ne pomeni, da niso bile izdane za zavarovanje terjatev iz teh pogodb. Iz meničnih izjav, pooblastil za izpolnitev ter nalogov za plačilo, ki so podpisane s strani direktorja kreditojemalca, jasno izhaja, da sta menici (datirani s 2. 3. 2007 in 24. 6. 2004) namenjeni za zavarovanje vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditnih, garancijskih in ostalih pogodb iz področja bančnega poslovanja, ki so bile že sklenjene in ki še bodo sklenjene. Menice so bile torej izdane tudi za zavarovanje terjatev iz obravnavanih pogodb, ki so bile sklenjene po izdaji menic.
pogodba o ugotovitvi obstoja dolga - dogovor dveh strank - pogodba sui generis - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - kavza pogodbe - ugovor ničnosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti
Ne drži pritožbeni očitek, da je pripoznava možna zgolj z aktivnim ravnanjem dolžnika, saj že OZ izrecno določa, da je možna tudi pripoznava s konkludentnim ravnanjem, kamor pa spada tudi dogovor o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti. Do tega pa je prišlo tudi v obravnavanem primeru, ko sta pravdni stranki, kot je prepričljivo ugotovilo sodišče prve stopnje, s sklenitvijo dogovora o zapiranju dolga, prolongirali zapadlost dolga.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025626
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 4/2, 13, 15. URS člen 3a. ZD člen 177, 177/2.
določitev pristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje s čezmejnimi posledicami (čezmejno dedovanje) - mednarodni element - običajno bivališče - načelo primarnosti prava EU
Ker je na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin zapustnik v času smrti bival v Nemčiji, je za vodenje zapuščinskega postopka v skladu s 4. členom Uredbe (EU) št. 650/2012 pristojno sodišče, ali kakšen drug organ, v Nemčiji. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za nepristojno (15. člen Uredbe).
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 59. OZ člen 105, 105/2, 270.
tožba za nedopustnost izvršbe - opozicijski in impugacijski razlogi - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - učinki razveze pogodbe - odstopno upravičenje
Razveza pogodbe učinkuje od sklenitve pogodbe (ex tunc učinki), kadar so s pogodbo dogovorjene obveznosti, ki se izpolnijo naenkrat. S tem se skuša doseči učinek, kot da pogodba med strankama sploh ne bi bila sklenjena. Drugače je pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali. V teh primerih posledice razveze učinkujejo le za naprej (ex nunc učinki), kot v konkretni zadevi, kjer so se obveznosti izpolnjevale zaporedno in je bila zato pogodba razvezana z učinkom za naprej. Tožena stranka je uveljavila svoje odstopno upravičenje, ki je povzročilo predčasno dospelost obveznosti kreditojemalca (in posledično tožnice), tj. prenehanje dogovorjenega načina obročnega odplačevanja kredita. To je tudi sicer pravno vprašanje in ne predstavlja dopustnega impugnacijskega razloga.
izvršba na nepremičnino - prenehanje zastavne pravice - prevzem dolga - zmanjšanje kupnine - poseben sklep
V skladu z določbo drugega in tretjega odstavka 173. člena ZIZ se lahko kupec nepremičnine in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga sporazumeta, da ostane zastavna pravica oziroma zemljiški dolg na nepremičnini, tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, kupec pa prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku. V tem primeru se kupnina zmanjša za prevzeti dolg. ZIZ ne vsebuje posebnih določb o postopanju sodišča v takšnem primeru, vendar pa vsebina določb drugega in tretjega odstavka 173. člena in prvega odstavka 192. člena ZIZ zahteva izdajo posebnega sklepa, s katerim sodišče odloči, ali se sporazum med kupcem nepremičnine in zastavnim upnikom iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in se torej za prevzeti dolg ("kolikor bi upniku pripadlo v izvršilnem postopku") zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji.
stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pravo priposestvovanje - nepravo priposestvovanje
Zgolj predhodno in dejansko izvrševanje služnosti, ne more voditi do zaključka, da je bila tožnica v dobri veri, da je pravico stvarne služnosti že dobila. Zgolj dejansko izvrševanje stvarne služnosti bi lahko vodilo do nepravega priposestvovanja, vendar pa se v obravnavanem primeru 20-letna doba ni iztekla.