ZPP člen 111, 111/4, 286a.. ZDR-1 člen 209, 209/1.
plača - prekluzija navajanja - plačilo razlike plače - delo v tujini - napoteni delavec
V tožnikovem primeru je treba upoštevati minimalne standarde, ki veljajo v državi gostiteljici, v katero je delavec napoten na delo, če so za delavce ugodnejši.
Za ugotovitev uspeha strank v pravdi zadošča enostavna primerjava med obsegom zahtevanega in doseženega pravnega varstva. Niti natančna odmera vsakega posameznega izdatka, ki sta si jo obetali pravdni stranki od izpodbijanega sklepa, ne bi privedla do drugačne porazdelitve stroškovnega bremena, upoštevaje strukturo in višino dodatkov, ki sta pri obeh strankah v resnici približno enaki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022856
KZ-1 člen 206, 206/1.
kaznivo dejanje ropa - zakonski znaki - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - sposobnost biti priča - odvzem poslovne sposobnosti - izpovedba oškodovanca
Povsem razumna in po oceni višjega sodišča tudi pravilna je zato ocena sodišča prve stopnje, da je oškodovanec kot priča vsekakor bil sposoben podati izjavo o pravno relevantnih dejstvih obravnavane zadeve in da za razumevanje in oceno njegove izpovedbe ni potrebno posebno strokovno znanje. Zato ni mogoče pritrditi stališču obrambe, da je sodišče z zavrnitvijo postavitve izvedenca psihiatra oziroma psihologa, ki naj bi ugotovil oškodovančevo sposobnost zaznavanja in izpovedovanja, kršilo pravico obdolženca do izvajanja dokazov v njegovo korist po 3. alineji 29. člena Ustave in drugem odstavku 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026259
KZ-1 člen 122, 122/1, 220, 220/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
pravno relevantna dejstva - razlogi o odločilnih dejstvih - grajanje dokazne ocene - kršitev pravice obdolženca do obrambe - opis kaznivega dejanja - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Sodišče prve stopnje zato mora v obrazložitvi, kjer navede razloge za vsako posamezno točko sodbe, določno in popolnoma navesti le dejstva, ki jih šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov (člen 364/VII ZKP), in ki jih je treba uvrstiti med odločilna dejstva.
ZVZD-1 člen 5, 19. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 11.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Toženec je kršil (tudi) 5. člen ZVZD-1, saj ni zagotovil varnega dela delavcu: ni zagotovil ustreznih ukrepov, potrebnih za varnost in zdravje delavcev, ker delovni oder ni omogočal varnega dela: imel je namreč odprtino, ki ni bila ustrezno zavarovana tako, da bi varno delo omogočala. Odprtina bi morala biti zavarovana s pritrjeno ploščo, vendar ni bila zavarovana na tak način. Res je, da zgolj dejstvo, da je imel gradbeni oder odprtino, samo po sebi ne predstavlja nobene kršitve, vendar bi morali vsi delavci vedeti za to odprtino in bi ta morala biti ustrezno zavarovana, pa ni bila (deska je bila sicer pritrjena, vendar premalo).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026260
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaj so odločilna dejstva - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kontrolno dejstvo
Odločilna dejstva ali pravno relevantna dejstva pa so vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe oziroma tista, na katerih neposredno temelji uporaba zakona.
krivdni stroški - vabilo priči za zaslišanje - neposredno vročanje po pošti - osebni stečaj
Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru priča A. A., te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge.
Začetek osebnega stečaja priče (oklic z dne 15. 3. 2017) na pravilnost in zakonitost sklepa s katerim sodišče ugotavlja krivdno odgovornost priče za nastale stroške kazenskega postopka nima vpliva. Šele v postopku izterjave teh stroškov po predmetnem sklepu se bo lahko postavilo vprašanje dovoljenosti oziroma nedovoljenosti izvršbe v smislu 224., 131., 132., 313. ter 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Glede na navedeno pravno podlago in upoštevaje ustaljeno sodno prakso, je za presojo dopustnosti spremembe obtožbe v obravnavani zadevi zoper obdolženega A.A. nujno presoditi, ali se spremenjena obtožnica na naroku dne 19. 2. 2019 še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je bil predmet primarno vložene obtožnice zoper obdolženca. Odgovor višjega sodišča na to vprašanje je negativen. Spremenjena obtožnica namreč obdolžencu ne očita le drugega kaznivega dejanja, s spremenjeno pravno kvalifikacijo, temveč povsem drugo dejanje, v drugem časovnem obdobju, na drugem kraju in zoper drugega oškodovanca, zato nikakor ni mogoč sklep, da gre za isti historični dogodek, kot po prvi obtožnici. Razlogi sodišča prve stopnje v točki 1 obrazložitve k točki II izreka, da se obtožnica še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je predmet prvotne obtožnice ter je posledično podana objektivna identiteta obtožbe in je zato sprememba dopustna, so po presoji višjega sodišča dejansko in pravno zgrešeni in torej napačni.
V obravnavanem primeru bi zato že sodišče prve stopnje ob pravilni presoji, da je državni tožilec spremenil obtožnico v nasprotju z določbo prvega odstavka 344. člena ZKP in torej nedopustno, moralo le-to zavreči. Ker tega ni storilo, je prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo mora višje sodišče v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP preizkusiti in upoštevati po uradni dolžnosti. Ker je ob tem preizkusu ugotovilo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka in torej primer iz 1. točke prvega odstavka 352. člena ZKP, je v skladu z določbo 393. člena ZKP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje pod točko II izreka in obtožnico zoper obdolženega A.A. zavrglo.
odgovornost voznika motornega vozila - prometna nesreča
Tožnica skuša s pretiranim poudarjanjem ravnanj voznika traktorja in voznika vozila, ki je vozil za njim, zmanjšati pomen dejstva, da se je odločila prehitevati dvoje vozil (pri čemer je na traktor bila pripeta prikolica, njuna skupna dolžina pa 12 m), pri čemer je ravno ta položaj, da se voznik osebnega avtomobila ni odločil za prehitevanje traktorja s prikolico, čeprav so bile podane okoliščine, da bi to lahko storil, terjal od nje še posebno previdnost, kot je vse pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tč. 13. obrazložitve). Dejstva, ki jih je upoštevalo pri ugotavljanju krivde zavarovanca toženke, pa so, da se ni prepričal, ali lahko varno prične z zavijanjem v levo, kar bi lahko storil s pogledom v vzratno ogledalo.
ZPP člen 207, 215, 216, 226, 227, 227/1, 251. OZ člen 642, 642/2.
materialno procesno vodstvo - edicijska dolžnost - trditveno in dokazno breme - prehod procesnega dokaznega bremena - prosti preudarek - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem
Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila pravilu o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ker ni niti zatrjevala oziroma predložila ustreznih dokazov. Kateri so ključni za odločitev v tej zadevi, se je pokazalo šele ob zaslišanju zakonitih zastopnikov pravdnih strank in prič. Kot je pravilno poudarilo sodišča prve stopnje, je šele ob njihovih iizpovedbah postalo jasno, da gradbena dnevnika predstavljata le popis izvedenih del, za katere pravdni stranki želita, da jima jih potrdi G. d.o.o. in da ne gre, kot je zatrjevala tožeča stranka, za gradbeno knjigo. Končne gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti višino vtoževane terjatve, tožeča stranka ni predložila. Trdila je sicer, da je nima in zatrjevala, da jo ima tožena stranka. V nasprotju s pritožbo, ki očita sodišču prve stopnje, da bi moralo tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 227. člena ZPP pozvati k predložitvi podpisane gradbene knjige, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno. Sama tožeča stranka v pritožbi navaja, da jo je sodišče prve stopnje opozorilo, da bi morala predlagati edicijski postopek glede gradbene knjige oziroma, da njeni dokazi niso zadostni. Tožeča stranka na to ni odreagirala. Brez ustreznega predloga ter trditvene in dokazne podlage sodišče takšnega postopka ne more izvesti.
Zapis v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila storilcu s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določena preizkusna doba 10 mesecev tako predstavlja zgolj očitno pisno pomoto, ki jo je prvostopenjsko sodišče celo odpravilo s sklepom EPVD 184/2019 z dne 6. 5. 2019 (kar je sicer bilo nepotrebno, saj s sklepom o popravi ni mogoče odpraviti očitnih pisnih pomot v obrazložitvi sodne odločbe).
Dolžnica je bila oproščena plačila predujma, zaradi česar ga je namesto nje iz proračuna nakazalo sodišče in se je postopek osebnega stečaja nad dolžnico lahko začel. Na podlagi osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP pa je sodišče upravičeno založeni predujem dobiti nazaj in to pred upniki stečajne dolžnice in pred plačilom drugih stroškov stečajnega postopka. Nobenega razumnega razloga ni, da bi se znesek predujma iz vnovčene stečajne mase nakazal dolžnici. Sploh pa ga ni mogoče dolžnici „vrniti“, saj ga ona ni nikoli plačala.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - plačilo sodne takse - izterjava sodne takse - zamuda s plačilom sodne takse
Pritožnica želi odpraviti dejstvo davčne izterjave, ker vpliva na njen položaj v postopkih javnega naročanja. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje temu ni namenjen.
OZ člen 131. SPZ člen 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 33/1, 34, 35, 36. ZPP člen 182, 182/2, 426.
spori zaradi motenja posesti - zadnja mirna posest - motitveni poseg - ekonomski interes v posestnem sporu
Namen posestnega varstva, kot ga opredeljujejo določbe 24. do 36. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Sodišče prve stopnje se je pravilno ukvarjalo s vprašanjem ekonomskega interesa tožnikov do posestnega varstva, v okviru zatrjevanja neznatne spremembe dejanskega stanja, ki le neznatno ovira tožnika v izvrševanju posesti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00023020
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/3.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne).
Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.
ZD člen 141, 224. ZPP člen 286, 356, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
zavrženje tožbe - predlog za obnovo postopka - vročitev sklepa o dedovanju - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - pravica do pravnega sredstva - nov narok pred drugim sodnikom
Sodišče druge stopnje dodaja, da način vodenja postopka kaže na že trdno izoblikovano stališče sodnika, ki je v zadevi odločal. Da zagotovi učinkovit potek sojenja je ob upoštevanju dejstva, da je v zadevi že tretjič odločalo v postopku na drugi stopnji, na podlagi 356. člena ZPP odredilo, da se nova obravnava opravi pred drugim sodnikom.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZPP člen 333, 333/1.
prepozna pritožba - rok za pritožbo - novela ZPP-E
Pritožnica v tem kontekstu utemeljeno opozarja na tretji odstavek 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E, ki določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Citirane določbe sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo. V obravnavani zadevi je bila namreč sodba izdana 10. 7. 2018, torej po uveljavitvi novele ZPP-E, novelirana določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) pa po prepričanju pritožbenega sodišča spada k postopku pred sodiščem druge stopnje, za katerega (že) veljajo določbe ZPP-E. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.
prometna nesreča - premoženjska in nepremoženjska škoda - predhodne degenerativne spremembe - valorizacija odškodnine za gmotno škodo - zakonske zamudne obresti
Tako izvedenci kot sodišče prve stopnje so pravilno ugotovili, da je tožnica sicer imela degenerativne spremembe že pred nesrečo, da pa ji te niso povzročale prav nobenih težav. Sprožilec za nastanek vseh težav tožnice je bila prometna nesreča.
URS člen 23. ZKP člen 18, 149.b, 285, 402/3, 402/5.
izločitev dokazov - odredba preiskovalnega sodnika - razlogi za sum - zakonito pridobljen dokaz - pravica do sodnega varstva
Višje sodišče torej pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je preiskovalna sodnica z ustrezno obrazložitvijo izdanih odredb opravila presojo navedb iz predlogov za odreditev ukrepa, torej presojo o tem, ali obstajata vsebinska in zakonska podlaga za izdajo odredb, s tem pa zadostila kriterijem in zahtevam po garantni funkciji sodišča. Zagovorniki zato nimajo prav, da naj bi preiskovalna sodnica z izdajo navedenih odredb prekršila tudi obdolženčevo pravico do sodnega varstva, zagotovljeno s 23. členom Ustave.