Ugotovitvene terjatve in odločbe, ki o njih odločajo, so praviloma neizvršljive, saj njihova učinkovitost nastopi že s samo pravnomočnostjo odločbe. Zato zavarovalne začasne odredbe, ki zagotavljajo uspeh bodoče izvršbe za zavarovanje terjatev, ki niso dajatvene narave (praviloma), niso možne. Možne so izdaje takoimenovanih ureditvenih ali regulacijskih začasnih odredb, v zvezi s takšno pa mora predlagatelj zatrjevati in izkazati drugačne pogoje, med katerimi pa ni pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Ker je začasna odredba predmet neposredne izvršitve (ima učinek sklepa o izvršbi - 268. člen ZIZ), mora sklep sodišča v njenem izreku (zaradi uveljavljenega načela dispozitivnosti pa mora to vsebovati že predlog upnika za izdajo začasno odredbe) vsebovati vse, kar mora vsebovati sklep o izvršbi, v zvezi s tem pa tudi vse potrebne podatke za jasno opredelitev obveznosti tretjih, če je tem naloženo kakšno izvršitveno dejanje.
Iz določb pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je negativna stimulacija sicer dopustna, vendar iz naslova delovne neuspešnosti, ne pa iz poslovne (ne)uspešnosti podjetja. Teh dveh institutov ni mogoče enačiti. V postopku pa ni bilo sporno, da je bil negativni obračun plače opravljen edino na podlagi poslovne uspešnosti tožene stranke, in ne na temelju delovne neuspešnosti.
Dolžnica je bila oproščena plačila predujma, zaradi česar ga je namesto nje iz proračuna nakazalo sodišče in se je postopek osebnega stečaja nad dolžnico lahko začel. Na podlagi osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP pa je sodišče upravičeno založeni predujem dobiti nazaj in to pred upniki stečajne dolžnice in pred plačilom drugih stroškov stečajnega postopka. Nobenega razumnega razloga ni, da bi se znesek predujma iz vnovčene stečajne mase nakazal dolžnici. Sploh pa ga ni mogoče dolžnici „vrniti“, saj ga ona ni nikoli plačala.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - plačilo sodne takse - izterjava sodne takse - zamuda s plačilom sodne takse
Pritožnica želi odpraviti dejstvo davčne izterjave, ker vpliva na njen položaj v postopkih javnega naročanja. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje temu ni namenjen.
ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 207, 207/1, 207/2, 207/3.
prekinitev pravdnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - umik tožbe - preklic umika tožbe - nepreklicnost izjave o umiku tožbe - ustavitev postopka
Izjava o umiku tudi v primeru prekinitve postopka zaradi njene nepreklicnosti in nepogojnosti za sodišče učinkuje že od njenega sprejema. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko preklica in odpovedi umika tožbe, ki ju je prejelo več kot leto po prejemu izjave o umiku tožbe, ni upoštevalo.
Glede na navedeno pravno podlago in upoštevaje ustaljeno sodno prakso, je za presojo dopustnosti spremembe obtožbe v obravnavani zadevi zoper obdolženega A.A. nujno presoditi, ali se spremenjena obtožnica na naroku dne 19. 2. 2019 še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je bil predmet primarno vložene obtožnice zoper obdolženca. Odgovor višjega sodišča na to vprašanje je negativen. Spremenjena obtožnica namreč obdolžencu ne očita le drugega kaznivega dejanja, s spremenjeno pravno kvalifikacijo, temveč povsem drugo dejanje, v drugem časovnem obdobju, na drugem kraju in zoper drugega oškodovanca, zato nikakor ni mogoč sklep, da gre za isti historični dogodek, kot po prvi obtožnici. Razlogi sodišča prve stopnje v točki 1 obrazložitve k točki II izreka, da se obtožnica še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je predmet prvotne obtožnice ter je posledično podana objektivna identiteta obtožbe in je zato sprememba dopustna, so po presoji višjega sodišča dejansko in pravno zgrešeni in torej napačni.
V obravnavanem primeru bi zato že sodišče prve stopnje ob pravilni presoji, da je državni tožilec spremenil obtožnico v nasprotju z določbo prvega odstavka 344. člena ZKP in torej nedopustno, moralo le-to zavreči. Ker tega ni storilo, je prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo mora višje sodišče v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP preizkusiti in upoštevati po uradni dolžnosti. Ker je ob tem preizkusu ugotovilo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka in torej primer iz 1. točke prvega odstavka 352. člena ZKP, je v skladu z določbo 393. člena ZKP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje pod točko II izreka in obtožnico zoper obdolženega A.A. zavrglo.
ZD člen 141, 224. ZPP člen 286, 356, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
zavrženje tožbe - predlog za obnovo postopka - vročitev sklepa o dedovanju - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - pravica do pravnega sredstva - nov narok pred drugim sodnikom
Sodišče druge stopnje dodaja, da način vodenja postopka kaže na že trdno izoblikovano stališče sodnika, ki je v zadevi odločal. Da zagotovi učinkovit potek sojenja je ob upoštevanju dejstva, da je v zadevi že tretjič odločalo v postopku na drugi stopnji, na podlagi 356. člena ZPP odredilo, da se nova obravnava opravi pred drugim sodnikom.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 1-a, 3, 4, 13, 19. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11, 11/1, 11/2.
zahteva za vrnitev otroka - soglasje - zaslišanje mladoletne osebe - opustitev zaslišanja
Sodišče prve stopnje je opustilo zaslišanje ml. otroka oziroma ni preverilo ali je glede na svojo starost tudi zrel za zaslišanje, zato je zmotno uporabilo določbo prvega in drugega odstavka 11. člena Uredbe in drugi odstavek 13. člena Haaške konvencije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00023020
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/3.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne).
Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.
KZ-1 člen 86, 86/9. ZIKS-1 člen 13, 13/1. ZKP člen 129a.
kazenska sankcija - denarna kazen - nevarna vožnja v cestnem prometu - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kot je razvidno iz spisovnega gradiva pa tudi iz podatkov Centralnega registra prebivalstva, obdolženec v Republiki Sloveniji nima stalnega ali vsaj začasnega prebivališča. Kot njegov naslov je naveden: ... . Pritožnik na naroku za izrek kazenske sankcije niti v aktualni pritožbi ni pojasnil oziroma konkretiziral, na kakšen način bi lahko obdolženec, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji ampak v K., uresničeval obveznosti iz predlagane alternativne oblike izvrševanja denarne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026259
KZ-1 člen 122, 122/1, 220, 220/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
pravno relevantna dejstva - razlogi o odločilnih dejstvih - grajanje dokazne ocene - kršitev pravice obdolženca do obrambe - opis kaznivega dejanja - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Sodišče prve stopnje zato mora v obrazložitvi, kjer navede razloge za vsako posamezno točko sodbe, določno in popolnoma navesti le dejstva, ki jih šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov (člen 364/VII ZKP), in ki jih je treba uvrstiti med odločilna dejstva.
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-3, 74/1-4, 74/1-5, 75, 75/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izpolnjevanje pogojev - privolitev - prostorska stiska - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - poseg v ustavno varovane pravice - pravice varovancev zavoda - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ni moč napraviti zaključkov, da so podani pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod, določeni v 74. členu ZDZdr. Glede na to, da nasprotni udeleženec sam ocenjuje namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda kot možnost, da se stvari izboljšajo, ni izkazano, da ne privoli v sprejem in je potreben za namestitev v varovani oddelek sklep sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr).
Namestitev dodatnih oseb v že tako prezasedene socialne varstvene zavode ni sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.
krivdni stroški - vabilo priči za zaslišanje - pooblaščeni vročevalec - neposredno vročanje po pošti
Priča je stroške vročanja po vročevalcu povzročila po svoji krivdi s tem, ko v danem roku ni prevzela sodne pošiljke poslane po pošti in jih zato mora povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP.
ZVZD-1 člen 5, 19. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 11.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Toženec je kršil (tudi) 5. člen ZVZD-1, saj ni zagotovil varnega dela delavcu: ni zagotovil ustreznih ukrepov, potrebnih za varnost in zdravje delavcev, ker delovni oder ni omogočal varnega dela: imel je namreč odprtino, ki ni bila ustrezno zavarovana tako, da bi varno delo omogočala. Odprtina bi morala biti zavarovana s pritrjeno ploščo, vendar ni bila zavarovana na tak način. Res je, da zgolj dejstvo, da je imel gradbeni oder odprtino, samo po sebi ne predstavlja nobene kršitve, vendar bi morali vsi delavci vedeti za to odprtino in bi ta morala biti ustrezno zavarovana, pa ni bila (deska je bila sicer pritrjena, vendar premalo).
OZ člen 59, 59/1, 59/2, 104, 104/1, 649, 649/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 43, 44.
odložni pogoj - izpolnitev odložnega pogoja - zamuda pri izvajanju pogodbe - podaljšanje roka za izpolnitev - pravočasnost predloga
Določitev roka za opravo storitve je ena od bistvenih sestavin gradbene pogodbe. Četudi povečana količina del lahko vpliva na podaljšanje časa za njihovo izvedbo, pa to samo po sebi ne pomeni, da je mogoče pogodbeno dogovorjene roke enostransko spreminjati oziroma naknadno, po nastopu zamude šteti, da so dogovorjeni zgolj začasno in okvirno.
krivdni stroški - vabilo priči za zaslišanje - neposredno vročanje po pošti - osebni stečaj
Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru priča A. A., te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge.
Začetek osebnega stečaja priče (oklic z dne 15. 3. 2017) na pravilnost in zakonitost sklepa s katerim sodišče ugotavlja krivdno odgovornost priče za nastale stroške kazenskega postopka nima vpliva. Šele v postopku izterjave teh stroškov po predmetnem sklepu se bo lahko postavilo vprašanje dovoljenosti oziroma nedovoljenosti izvršbe v smislu 224., 131., 132., 313. ter 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZPP člen 333, 333/1.
prepozna pritožba - rok za pritožbo - novela ZPP-E
Pritožnica v tem kontekstu utemeljeno opozarja na tretji odstavek 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E, ki določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Citirane določbe sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo. V obravnavani zadevi je bila namreč sodba izdana 10. 7. 2018, torej po uveljavitvi novele ZPP-E, novelirana določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) pa po prepričanju pritožbenega sodišča spada k postopku pred sodiščem druge stopnje, za katerega (že) veljajo določbe ZPP-E. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravni pouk sklepa o odložitvi - čas storitve prekrška
Na zakonitost preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe pa nima nobenega vpliva niti okoliščina, da storilcu v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo izrecno pojasnjeno, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške. Kot vozniku z veljavnim vozniškim dovoljenjem in vozniku, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vedeti, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške oziroma v kolikor tega ni vedel, bi se kot voznik, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja o tem pozanimati.
spor o pristojnosti - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Tožeča stranka, ki je v predlogu za izvršbo (tožbi) poleg imena in priimka označena še z oznako N.D.D.K., je fizična oseba (nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji) in ni oseba iz 481. člena Zakona o pravdnem postopku.