NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00025400
ZDZdr člen 39, 61, 62, 62/1, 62/5. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna bolezen - prisilno zdravljenje - prostovoljno zdravljenje - duševna integriteta - pravica do osebne svobode - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
Udeleženec je pod vplivom bolezni socialno praktično propadel, je neuspešen pri osamosvajanju v odraslost, predvsem pa se je nesposobnost obvladovanja vedenja izkazala v obliki agresivnega napada, s katerim je huje ogrozil zdravje, v skrajni posledici pa lahko tudi življenje matere. S popolno neuvidevnostjo do lastnega stanja in potrebe po zdravljenju, udeleženec ogroža tudi lastno zdravje, pri čemer v celoti in kategorično odklanja kakršnakoli zdravila, prav tako pa se kljub priporočilom ob predhodnem odpustu ni udeležil niti kontrolnega pregleda.
odgovornost voznika motornega vozila - prometna nesreča
Tožnica skuša s pretiranim poudarjanjem ravnanj voznika traktorja in voznika vozila, ki je vozil za njim, zmanjšati pomen dejstva, da se je odločila prehitevati dvoje vozil (pri čemer je na traktor bila pripeta prikolica, njuna skupna dolžina pa 12 m), pri čemer je ravno ta položaj, da se voznik osebnega avtomobila ni odločil za prehitevanje traktorja s prikolico, čeprav so bile podane okoliščine, da bi to lahko storil, terjal od nje še posebno previdnost, kot je vse pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tč. 13. obrazložitve). Dejstva, ki jih je upoštevalo pri ugotavljanju krivde zavarovanca toženke, pa so, da se ni prepričal, ali lahko varno prične z zavijanjem v levo, kar bi lahko storil s pogledom v vzratno ogledalo.
ZPP člen 207, 215, 216, 226, 227, 227/1, 251. OZ člen 642, 642/2.
materialno procesno vodstvo - edicijska dolžnost - trditveno in dokazno breme - prehod procesnega dokaznega bremena - prosti preudarek - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem
Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila pravilu o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ker ni niti zatrjevala oziroma predložila ustreznih dokazov. Kateri so ključni za odločitev v tej zadevi, se je pokazalo šele ob zaslišanju zakonitih zastopnikov pravdnih strank in prič. Kot je pravilno poudarilo sodišča prve stopnje, je šele ob njihovih iizpovedbah postalo jasno, da gradbena dnevnika predstavljata le popis izvedenih del, za katere pravdni stranki želita, da jima jih potrdi G. d.o.o. in da ne gre, kot je zatrjevala tožeča stranka, za gradbeno knjigo. Končne gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti višino vtoževane terjatve, tožeča stranka ni predložila. Trdila je sicer, da je nima in zatrjevala, da jo ima tožena stranka. V nasprotju s pritožbo, ki očita sodišču prve stopnje, da bi moralo tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 227. člena ZPP pozvati k predložitvi podpisane gradbene knjige, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno. Sama tožeča stranka v pritožbi navaja, da jo je sodišče prve stopnje opozorilo, da bi morala predlagati edicijski postopek glede gradbene knjige oziroma, da njeni dokazi niso zadostni. Tožeča stranka na to ni odreagirala. Brez ustreznega predloga ter trditvene in dokazne podlage sodišče takšnega postopka ne more izvesti.
Zapis v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila storilcu s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določena preizkusna doba 10 mesecev tako predstavlja zgolj očitno pisno pomoto, ki jo je prvostopenjsko sodišče celo odpravilo s sklepom EPVD 184/2019 z dne 6. 5. 2019 (kar je sicer bilo nepotrebno, saj s sklepom o popravi ni mogoče odpraviti očitnih pisnih pomot v obrazložitvi sodne odločbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026259
KZ-1 člen 122, 122/1, 220, 220/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
pravno relevantna dejstva - razlogi o odločilnih dejstvih - grajanje dokazne ocene - kršitev pravice obdolženca do obrambe - opis kaznivega dejanja - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Sodišče prve stopnje zato mora v obrazložitvi, kjer navede razloge za vsako posamezno točko sodbe, določno in popolnoma navesti le dejstva, ki jih šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov (člen 364/VII ZKP), in ki jih je treba uvrstiti med odločilna dejstva.
Glede na navedeno pravno podlago in upoštevaje ustaljeno sodno prakso, je za presojo dopustnosti spremembe obtožbe v obravnavani zadevi zoper obdolženega A.A. nujno presoditi, ali se spremenjena obtožnica na naroku dne 19. 2. 2019 še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je bil predmet primarno vložene obtožnice zoper obdolženca. Odgovor višjega sodišča na to vprašanje je negativen. Spremenjena obtožnica namreč obdolžencu ne očita le drugega kaznivega dejanja, s spremenjeno pravno kvalifikacijo, temveč povsem drugo dejanje, v drugem časovnem obdobju, na drugem kraju in zoper drugega oškodovanca, zato nikakor ni mogoč sklep, da gre za isti historični dogodek, kot po prvi obtožnici. Razlogi sodišča prve stopnje v točki 1 obrazložitve k točki II izreka, da se obtožnica še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je predmet prvotne obtožnice ter je posledično podana objektivna identiteta obtožbe in je zato sprememba dopustna, so po presoji višjega sodišča dejansko in pravno zgrešeni in torej napačni.
V obravnavanem primeru bi zato že sodišče prve stopnje ob pravilni presoji, da je državni tožilec spremenil obtožnico v nasprotju z določbo prvega odstavka 344. člena ZKP in torej nedopustno, moralo le-to zavreči. Ker tega ni storilo, je prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo mora višje sodišče v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP preizkusiti in upoštevati po uradni dolžnosti. Ker je ob tem preizkusu ugotovilo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka in torej primer iz 1. točke prvega odstavka 352. člena ZKP, je v skladu z določbo 393. člena ZKP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje pod točko II izreka in obtožnico zoper obdolženega A.A. zavrglo.
OZ člen 131. SPZ člen 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 33/1, 34, 35, 36. ZPP člen 182, 182/2, 426.
spori zaradi motenja posesti - zadnja mirna posest - motitveni poseg - ekonomski interes v posestnem sporu
Namen posestnega varstva, kot ga opredeljujejo določbe 24. do 36. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Sodišče prve stopnje se je pravilno ukvarjalo s vprašanjem ekonomskega interesa tožnikov do posestnega varstva, v okviru zatrjevanja neznatne spremembe dejanskega stanja, ki le neznatno ovira tožnika v izvrševanju posesti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravni pouk sklepa o odložitvi - čas storitve prekrška
Na zakonitost preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe pa nima nobenega vpliva niti okoliščina, da storilcu v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo izrecno pojasnjeno, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške. Kot vozniku z veljavnim vozniškim dovoljenjem in vozniku, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vedeti, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške oziroma v kolikor tega ni vedel, bi se kot voznik, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja o tem pozanimati.
ZVZD-1 člen 5, 19. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 11.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Toženec je kršil (tudi) 5. člen ZVZD-1, saj ni zagotovil varnega dela delavcu: ni zagotovil ustreznih ukrepov, potrebnih za varnost in zdravje delavcev, ker delovni oder ni omogočal varnega dela: imel je namreč odprtino, ki ni bila ustrezno zavarovana tako, da bi varno delo omogočala. Odprtina bi morala biti zavarovana s pritrjeno ploščo, vendar ni bila zavarovana na tak način. Res je, da zgolj dejstvo, da je imel gradbeni oder odprtino, samo po sebi ne predstavlja nobene kršitve, vendar bi morali vsi delavci vedeti za to odprtino in bi ta morala biti ustrezno zavarovana, pa ni bila (deska je bila sicer pritrjena, vendar premalo).
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 1-a, 3, 4, 13, 19. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11, 11/1, 11/2.
zahteva za vrnitev otroka - soglasje - zaslišanje mladoletne osebe - opustitev zaslišanja
Sodišče prve stopnje je opustilo zaslišanje ml. otroka oziroma ni preverilo ali je glede na svojo starost tudi zrel za zaslišanje, zato je zmotno uporabilo določbo prvega in drugega odstavka 11. člena Uredbe in drugi odstavek 13. člena Haaške konvencije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024237
OZ člen 462, 462/1, 462/2, 465. ZPP člen 7, 7/1, 212.
prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - ugovor pobota - odškodnina za škodo zaradi napake - skrite napake - pravočasnost grajanja napake - gospodarska prodajna pogodba - dokazni standard nemudoma - pomanjkljiva trditvena podlaga
Prepričljivi so argumenti sodišča prve stopnje, da bi morala pritožnica vedenje tožeče stranke o napaki na stvari zatrjevati glede na konkretno blago, torej blago, ki je bilo dobavljeno v konkretnih mesecih. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na dolgotrajno sodelovanje med pravdnima strankama.
Zakon zahteva, da kupec prodajalca o skriti napaki nemudoma obvesti, ker je prodajna pogodba gospodarska pogodba. Nemudoma je vsekakor pred iztekom osmih dni, kolikor znaša rok za obvestilo o skriti napaki pri negospodarski prodajni pogodbi.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZPP člen 333, 333/1.
prepozna pritožba - rok za pritožbo - novela ZPP-E
Pritožnica v tem kontekstu utemeljeno opozarja na tretji odstavek 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E, ki določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Citirane določbe sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo. V obravnavani zadevi je bila namreč sodba izdana 10. 7. 2018, torej po uveljavitvi novele ZPP-E, novelirana določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) pa po prepričanju pritožbenega sodišča spada k postopku pred sodiščem druge stopnje, za katerega (že) veljajo določbe ZPP-E. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.
KZ-1 člen 86, 86/9. ZIKS-1 člen 13, 13/1. ZKP člen 129a.
kazenska sankcija - denarna kazen - nevarna vožnja v cestnem prometu - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kot je razvidno iz spisovnega gradiva pa tudi iz podatkov Centralnega registra prebivalstva, obdolženec v Republiki Sloveniji nima stalnega ali vsaj začasnega prebivališča. Kot njegov naslov je naveden: ... . Pritožnik na naroku za izrek kazenske sankcije niti v aktualni pritožbi ni pojasnil oziroma konkretiziral, na kakšen način bi lahko obdolženec, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji ampak v K., uresničeval obveznosti iz predlagane alternativne oblike izvrševanja denarne kazni.
ZPP člen 365, 365/1. ZD člen 142, 142/1, 142/2, 163.
odpoved pravici do pritožbe - pritožba ni dovoljena - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Ker se je pritožnik odpovedal pravici do pritožbe, ta v skladu z določbo 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v zvezi s 1. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni dovoljena.
pritožbena obravnava - izvajanje dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno
Samo, če so podani opravičeni razlogi, kar je dejansko vprašanje in (kumulativno), če je utemeljen pritožbeni razlog zmotne ali (in) nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče opravi obravnavo, na kateri lahko spremeni prvostopenjsko oprostilno sodbo v obsodilno sodbo.
ZIZ-UPB3 člen 11, 11/1, 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12, 55/2, 58, 58/2.. OZ-UPB1 člen 417, 418, 419.. ZFPPIPP-UPB8 člen 441.
prehod terjatve na novega upnika - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - odstop terjatve (cesija) - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno niti stališče pritožbe, da je predložitev kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ mogoča tudi po vložitvi predloga za izvršbo. ZIZ v 24. členu namreč jasno določa, da mora upnik že v predlogu za izvršbo določno označiti kvalificirano listino, ki izkazuje pravno nasledstvo. Potreba po tem, da je listina, ki bi izkazala prehod terjatve, sestavljena v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ, je torej nastala že z vložitvijo predloga za izvršbo (17. 9. 2018). Takšna situacija pa je podana v obravnavani zadevi, ko je bila pogodba o odstopu terjatve z dne 22. 7. 2015 overjena šele 24. 10. 2018, torej po vložitvi predloga za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022815
ZPP člen 7, 212, 224, 224/1, 224/4, 236, 337, 337/1.
podjemna pogodba - zdravstvene storitve - razpravno načelo - pravica do obrambe - pravočasno navajanje dejstev - vročilnica - dokazna domneva - dokazno breme o nasprotnem - podatki o priči
Stranka mora poleg natančne opredelitve, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi in na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagani dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, zaradi same izvedbe dokaza navesti tudi vse, kar je potrebno za identifikacijo priče in za vročitev vabila. Gre za breme sporočanja podatkov, ki so potrebni za vabljenje priče (236. člen ZPP), zato mora morebitne posledice opustitve svojih zakonskih obveznosti nositi stranka sama.
Ker se vročilnica šteje za javno listino, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine je sicer izpodbojno (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretnimi in dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Kot je že sprejeto stališče sodne prakse, pa tožena stranka zgolj s posplošenim zanikanjem prejema ustrezne sodne pošiljke, takšne domneve ne more ovreči.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - potrebnost stroškov - pravilnost izvedenskega mnenja
Pravilnost izvedenskega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso kriteriji za presojo odmere stroškov in nagrade za izvedenca.