CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022910
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - plačilo kupnine - kompenzacija - izvedba dokazov - zaslišanje priče - substanciranje dokaznega predloga - odločilna dejstva in okoliščine - nedopustni pritožbeni razlogi - pritožbene novote
Tožena stranka v nobeni od dovoljenih vlog dokaznih predlogov za zaslišanje prič ni substancirala v smeri, kot jo zatrjuje v pritožbi. Zato je sodišče prve stopnje dokazni predlog za zaslišanje prič utemeljeno zavrnilo.
ZIZ-UPB3 člen 3, 34, 34/2, 38, 38/6, 38/7, 65, 65/2, 65/3, 73, 73/1, 73/2.. ZPP-UPB3 člen 8, 154, 214, 214/2.
ugovor tretjega - stroški ugovora tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - račun (faktura) - zasebna listina - stroški odgovora na predlog za odlog - omejitev izvršbe
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče o ugovoru tretjega vsebinsko ne odloči, temveč v primeru nasprotovanja s strani upnika, ugovor zavrne, tretji pa ima možnost v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začeti pravdo na nedopustnost izvršbe (drugi in tretji odstavek 65. člena ZIZ). Glede na to o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega v tej fazi izvršilnega postopka ni mogoče odločiti niti po kriteriju uspeha (154. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), niti po kriteriju neutemeljeno povzročenih stroškov (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in bo o njih izvršilno sodišče lahko odločalo, ko bodo znana vsa dejstva v zvezi z začeto pravdo na nedopustnost izvršbe oziroma odločitvijo pravdnega sodišča o zahtevku tretjega.
Ker tožnica nima interesa, da bi stečajni upravitelj v njenem imenu uspel v tej pravdi, je razumljivo, da noče sodelovati pri dopolnitvi predloga za odlog plačila taks. Zaradi varovanja interesov upnikov pa je treba zagotoviti, da se bo predmetna zadeva obravnavala meritorno. Ker po podatkih spisa tožnica v tem trenutku nima sredstev za takojšnje plačilo takse, je treba ugoditi predlogu stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika tožnice za odlog plačila, in sicer, upoštevajoč izjemne okoliščine zadeve, do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku.
ZPP člen 365, 365/1. ZD člen 142, 142/1, 142/2, 163.
odpoved pravici do pritožbe - pritožba ni dovoljena - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Ker se je pritožnik odpovedal pravici do pritožbe, ta v skladu z določbo 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v zvezi s 1. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni dovoljena.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49.
nagrada in stroški za izvedensko delo - oprema za delo - materialni stroški izvedenca
Pojma stroškov za izvedensko delo v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP oziroma pojma drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom iz tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, na katerega napotuje 49. člen Pravilnika, zato ni mogoče razumeti v smislu, kot uveljavlja pritožnik, da ta obsega tudi stroške programske opreme, stroške fotografske opreme, stroške pomožne opreme in stroške izobraževanja, kot jih je izvedenec priglasil v stroškovniku, specificiral in obrazložil. Med materialne stroške, ki jih je v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja mogoče priznati, tako tudi po oceni pritožbenega sodišča sodijo zgolj stroški za kopije, poštnino in kuverte, kot jih je izvedencu priznalo prvostopenjsko sodišče, ne pa tudi ostali priglašeni materialni stroški. Izvedenec je namreč upravičen do povrnitve stroškov za vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo samega izvedenskega mnenja in ne do povrnitve stroškov, ki jih je imel zato, da lahko delo kot izvedenec opravlja.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Smisel nakazila, ki je po svoji pravni naravi dvojna pooblastitev je v tem, da se s plačilom enega dolga plačata dva dolgova: dolžnik (prvotožena stranka) pooblasti svojega dolžnika (drugotoženo stranko), da izpolni upniku (pritožniku) namesto njemu, svojega upnika (pritožnika) pa pooblasti, da sprejme izpolnitev (dolga prvotožene stranke) od dolžnika (drugotožene stranke).
S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom (torej pritožnikom) in nakazancem (drugotoženo stranko) dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in nakazancem (drugotoženo stranko) ter od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in prejemnikom nakazila (pritožnikom). Z navedenim določilom je torej določena abstraktnost nakazila po njegovem sprejemu, kar pomeni, da je obveznost asignata (drugotožene stranke) do asignatarja (pritožnika) neodvisna od kritnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) ter asignatom (drugotoženo stranko) in tudi od valutnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) in asignatarjem (pritožnikom). Drugače povedano: drugotožena stranka ne more zoper pritožnika uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja med prvotoženo in drugotoženo stranko, torej ugovorov iz Prodajne pogodbe in tudi ne ugovorov iz razmerja med prvotoženo stranko in pritožnikom, torej iz Pogodbe o dolgoročnem kreditu. Terjatve do pritožnika zaradi morebitne neveljavnosti prodajne pogodbe torej nima.
Obstoj pravnega interesa je pogoj za priznanje stranske intervencije v pravdi nekomu, ki ni stranka postopka. Obstaja tedaj, kadar je intervenient v takem materialnopravno razmerju, da lahko neposredno ali posredno vpliva na njegov pravni položaj.
Tožnik je s prvotnim tožbenim zahtevkom uspel 95-odstotno, torej v pretežnem delu, kar je ustrezna podlaga za odločitev, da mu tožena stranka povrne celotne potrebne stroške, saj s preostankom niso nastali posebni stroški.
opravičljiv razlog za izostanek z glavne obravnave - pogoji za preložitev naroka - diskrecija sodišča
Opravičljivost razlogov iz obvestila sodišču oziroma prošnje za preložitev glavne obravnave ter posledično ocena pogojev, da bi bila ta opravljena ali preložena, sta v diskreciji sodišča in ne katere od strank ali njihovih strokovnih pomočnikov, ki so se procesnih dejanj prav tako dolžni udeleževati.
Dejstvo, da tožnik ni imel formalnega pogoja za zasedbo delovnega mesta, tj. univerzitetne izobrazbe novinarske smeri, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZSPJS se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo stališče, da uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred po drugem odstavku 19. člena ZSPJS ni pravica iz delovnega razmerja, ki bi javnemu uslužbencu pripadala po zakonu, temveč je odvisna od odločitve sveta javnega zavoda.
ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/1, 9/3.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 398, 398/1, 398/2.. ZDR-1 člen 77.. ZUJF člen 188.
upokojitev - diskriminacija - interventni ukrepi - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnice na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). Pravilno je materialnopravno stališče, da se je ta zakon glede določenih pravic javnih uslužbencev zaradi stabilizacije javnih financ uporabljal tudi v letu 2018, ne glede na njegov naziv.
Določba 9. člena ZUPPJS17 je pomenila nov način prenehanja zaposlitve javnega uslužbenca v smislu določbe 7. alineje 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2017 je javnemu uslužbencu prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi že na podlagi ZUPPJS17.
Niso pomembni pritožbeni ugovori glede kršitve določil ZIZ, češ da sporni račun, na podlagi katerega je tožeča stranka vložila izvršilni predlog zoper toženca, ni verodostojna listina. Po drugem odstavku 23. člena ZIZ je tudi faktura verodostojna listina v smislu tega zakona. Sploh pa je izvršilno sodišče sklep o izvršbi na ugovor toženca v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena, razveljavilo in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločilo v pravdnem postopku, kar je bilo tudi storjeno, saj je sodišče nadaljevalo s postopkom kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Zato pritožbene navedbe glede kršitve postopkovnih pravil v fazi izvršbe niso pomembne. Do uspeha s pritožbo ne morejo privesti niti pritožbeni očitki o kršitvi 179. in 180. člena ZPP, ki določata, da se postopek začne s tožbo ter kaj mora tožba vsebovati. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se namreč po 62. členu ZIZ obravnava kot tožba v pravdnem postopku, kar je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo.
V dohodke se vštevajo vsi dohodki, pridobljeni iz naslova študentskega dela, ne glede na to, če ne dosežejo zneska 75 % predpisane davčne olajšave in lestvico za odmero dohodnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026086
ZKP člen 129a. KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - zaposlitev
V kolikor obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora ni zaposlen, ne izpolnjuje formalnega kriterija za predlagan način izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna.
Odločanje o načinu izvrševanja kazni zapora mora temeljiti na preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca, kot tudi z njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin, ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni, kot tudi morebitnih novih okoliščin.
ZASP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 39, 39/1, 50, 128, 128/1, 128/2, 130, 131, 147, 147-3, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190. ZMed člen 86.
fonogram - privatno in drugo lastno reproduciranje - nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - delitev nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov - zavezanci za plačilo - delež posameznega proizvajalca fonogramov - pravica do nadomestila - obvezno kolektivno upravljanje - neupravičena pridobitev
Delitev sredstev med upravičence do nadomestila določa ZASP. Nadomestilo, zbrano na podlagi drugega odstavka 37. člena tega zakona, se deli avtorjem v obsegu 40%, izvajalcem v obsegu 30% ter proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom (skupaj) v obsegu 30%. Ta zakonska ureditev je okvirna, saj za proizvajalce fonogramov in filmske producente določa skupen odstotek zbranih nadomestil, do katerega sta upravičeni ti dve skupini upravičencev. Predstavlja pa izhodišče tudi v primerih, ko je pravni temelj uveljavljanja zahtevka iz naslova nadomestil prvi odstavek 190. člena OZ.
Fonogram je zvočni zapis, ki ni vključen v avdiovizualno delo. Fonogram je tako vsak materialni nosilec (predmet), na katerem so na kakršen koli način oziroma s kakršno koli metodo posneti kakršni koli zvoki. Med fonograme ne spadajo le nosilci glasbenih vsebin, temveč tudi drugi, na primer recitacije del klasične književnosti. Fonogrami so lahko tudi zvočne knjige, njihovi proizvajalci pa štejejo med proizvajalce fonogramov. V okviru deleža, ki pripada proizvajalcem fonogramov, je tako treba upoštevati tudi proizvajalce zvočnih knjig. Poleg teh lahko obstajajo še drugi, neznani proizvajalci fonogramov.
Delilno razmerje nadomestil pri javni priobčitvi ni uporabljivo za izračun višine nadomestila za privatno reprodukcijo. Deležev posameznih proizvajalcev fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov, ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o višini neupravičene obogatitve. Predmet javnega predvajanja so predvsem glasbeni fonogrami, ne pa tudi ostali.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - nezgoda pri delu
Čeprav obrazec prijave poškodbe ni bil v celoti izpolnjen, je sodišče prve stopnje na podlagi prepričljivih izpovedi tožnika in prič ter tudi listinskih dokazov pravilno zaključilo, da je vzrok bolniškega staleža v obravnavnem obdobju poškodba pri delu. Po sodni praksi namreč odsotnost formalnega listinskega dokaza, tudi izpolnjenega obrazca ER-8, samo po sebi ne pomeni, da tega pravno relevantnega dejstva ne bi bilo mogoče dokazati z drugimi dokazi, torej tudi z izpovedbami prič oziroma medicinsko dokumentacijo.
nadurno delo - efektivni delovni čas - službeno potovanje - delovna uspešnost - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino v višini 3.000,00 EUR, ki jo tožena stranka neutemeljeno izpodbija kot pretirano (VIII Ips 88/2018). Pri tem se sklicuje na zadevo Pdp 597/2016, v kateri je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo delodajalca v smeri znižanja odškodnine, ki jo je prvostopenjsko sodišče prisodilo v višini 1.600,00 EUR. Ni torej obravnavalo pritožbe delavca, da bi razlogovalo o tem, zakaj je odškodnina v višini 1.600,00 EUR dovolj visoka. Že iz tega razloga tožena stranka s sklicevanjem na navedeni primer ne more doseči znižanja odškodnine. Po drugi strani pa tožnik v svoji pritožbi navedb zoper zavrnitev višje odškodnine niti ni podal, zato pritožbeni preizkus v tej smeri niti ni bil mogoč.
predlog za izločitev izvedenca - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - dopustnost pritožbe - posebna pritožba ni dovoljena
Posebna pritožba zoper sklep, ki se nanaša na predlog za izločitev dokazov in ki je bil izdan med tekom glavne obravnave, ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o izločitvi izvedenca, saj je bil sklep, s katerim je sodišče zahtevo za izločitev zavrnilo, izdan po vložitvi obtožbe.
Za presojo, ali je podan s strani tožene stranke zatrjevan oprostilni razlog je treba presoditi, ali je tožena stranka pri organizaciji in izvedbi celotnega predvidenega prevoza glede na vse odločilne okoliščine ravnala po pravilih stroke in v skladu z običaji v prevozništvu (z dolžno skrbnostjo dobrega strokovnjaka, drugi odstavek 6. člena OZ). Torej, ali iz trditev tožene stranke in izvedenih dokazov izhaja, da je v konkretnem primeru upoštevajoč vse odločilne okoliščine pri organizaciji in izvedbi prevoza izvedla vse stroki in običajem razumne in primerne ukrepe, da bi odvrnila škodljivo okoliščino oziroma preprečila njen nastanek. Pri tem pa se v skladu s sodno prakso in teorijo ne pričakuje absolutne nepreprečljivosti ali neodvrnljivosti dogodka temveč ravnanje z skrbnostjo povprečnega prevoznika.