V dohodke se vštevajo vsi dohodki, pridobljeni iz naslova študentskega dela, ne glede na to, če ne dosežejo zneska 75 % predpisane davčne olajšave in lestvico za odmero dohodnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026261
KZ-1 člen 211, 211/1. OZ člen 574, 574/2.
kaznivo dejanje goljufije - znaki kaznivega dejanja - goljufiv namen - razlogi o odločilnih dejstvih - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - posojilna pogodba - rok za vračilo posojila
Ob že opisanih oškodovančevih pozivih na vrnitev posojenega denarja, ki so izkazana z opominoma z dne 10. 10. 2012 in z dne 14. 10. 2015, je oškodovancu škoda nastala z obdolženkino opustitvijo izpolnitve njene obveznosti, dejstvo post festum sklenjene poravnave z dne 20. 6. 2018 (šele v času predmetnega kazenskega postopka), tako v ničemer ne vodi v ugotovitev drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in s katerim pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Tega pa ne more omajati niti zagovornikova navedba, da obdolženka, ki je v osebnem stečaju, zaradi kogentnih določil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju zahtevanega zneska niti ni smela vračati.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev na drugo delovno mesto - uradnik - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče bi moralo tožniku dati možnost dokazovanja drugega motiva za njegovo razporeditev od tistega, navedenega v sklepu o razporeditvi. Zavrnitev dokaznega predloga bi lahko temeljila le na zakonitih in ustavno sprejemljivih razlogih, s svojim ravnanjem pa je sodišče z nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno zavrnilo tožnikov dokazni predlog za zaslišanje spornih prič.
Res je sicer, da se sodišče ne more spuščati v organizacijske odločitve, vendar pa v primeru, ko bi bili razlogi neresnični oziroma, ko bi se izkazalo, da so tisti razlogi, ki so navedeni v razporeditveni odločbi povsem neutemeljeni oziroma, da tožnik nikoli ni opravljal teh del, je takšna razporeditev lahko nezakonita. Posebej zaradi tega, ker je na tožnikovo delovno mesto sedaj razporejena druga delavka, torej tožnikovo delovno mesto obstaja, na novem delovnem mestu pa dejansko ne bi opravljal nalog, ki naj bi bile razlog za razporeditev.
Ker je tožnica predlog za obnovo postopka vložila sama in tudi ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno, kot nedovoljen zavrglo.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - skupni dolgovi - dolg v zvezi s skupnim premoženjem - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - prikrajšanje solastnika
Razlog, da je toženec zapustil stanovanjsko hišo, je bila prisotnost tožničinega partnerja v hiši in nezmožnost skupnega bivanja, kar je potrdila tudi tožnica sama. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec pri uporabi stanovanjske hiše onemogočen in prikrajšan pri uporabi svojega solastninskega deleža.
ZDR-1 člen 34, 34/1, 126.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 93, 93/3.. OZ člen 83.
nadurno delo - dodatek na delovno uspešnost - plača - diskriminacija
Sodišče v postopku preizkusa ocene ni pristojno presojati, kako so izkazane napake oziroma pomanjkljivosti v delu, ki jih delodajalec očita delavcu, konkretno vplivale na znižanje ocene delovne uspešnosti. To je v pristojnosti delodajalca. Sodišče je dolžno presojati (le) postopkovno ustreznost ocenjevanja ter dejanski obstoj razlogov, ki jih je kot podlago podane ocene navedel delodajalec.
Argument tožnice, da je za enako dobro/slabo delo v preteklih obdobjih prejela boljšo oceno, zaradi česar bi moral delodajalec s tako prakso nadaljevati tudi v spornih obdobjih, ni utemeljen. Način, na katerega se bo delodajalec odzval na nepravilnosti pri delu oziroma kakšen pomen bo dal napakam pri delu, je avtonomna odločitev delodajalca, v katero sodišče ni pristojno posegati.
ZDR člen 6, 6/1, 15, 15/4, 30, 129, 142, 143, 143/4.. ZDCOPMD člen 4.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 52, 52/2.. ZPP člen 7.
plača - nadurno delo - dodatek za delovno dobo - delo v tujini
Po četrtem odstavku 143. člena ZDR lahko nadurno delo traja tudi preko letne časovne omejitve iz tretjega odstavka tega člena (torej več kot 170 ur na leto), če je podano pisno soglasje delavca. Izostanek takšnega pisnega soglasja ne pomeni, da delavec za delo, ki presega letno časovno omejitev ni upravičen do plačila. Do plačila je upravičen z dodatkom za nadurno delo.
Dodatek za delovno dobo je od uveljavitve ZDR obvezna sestavina plače, urejen je v 129. členu. Iz tega člena ne izhaja, da bi se pri presoji višine dodatka za delovno dobo (oziroma dolžine delovne dobe) lahko razlikovalo med tem, ali je bila delovna doba dopolnjena v Republiki Sloveniji ali v tujini. Razlaga, na podlagi katere bi sodišče pri dodatku za delovno dobo ugotavljalo, ne le, kje je bila delovna doba dopolnjena, ampak tudi, državljan katere države je delavec, iz ZDR ne izhaja in bi bila diskriminatorna (osebna okoliščina - državljanstvo delavca; prvi odstavek 6. člena ZDR).
javna priobčitev avtorsko varovanih del - fonogram - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - radijska dejavnost
Konkretna višina nadomestila za predvajanje fonogramov na komercialnem radijskem programu ni določena v prvem odstavku 130. člena ZASP. Prvotno je bila določena v T 2005. Prvostopenjsko sodišče je smiselno uporabilo tarifo iz SS 2006; ta je zapisana v št. III SS 2006. Smiselno jo je lahko uporabilo zato, ker je sporazum veljal le do 31. 12. 2011. Takšna odločitev ustreza ustaljeni sodni praksi Višjega sodišča v Ljubljani, ki je obstaja od odločb VSL opr. št. V Cpg 1555/2015 in V Cpg 1509/2015 naprej (obe z dne 27. 1. 2016). Pritrdilo ji je tudi VS RS v odločbi z opr. št. III Ips 44/2018. Takšna odločitev temelji na razmisleku, da sodišče samo ne more določiti boljših meril za določitev nadomestila kot tistih, ki so nekoč že bila sporazumno dogovorjena. Pritožbeno sodišče ne vidi potrebe za spremembo takšnega stališča.
nadurno delo - efektivni delovni čas - službeno potovanje - delovna uspešnost - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino v višini 3.000,00 EUR, ki jo tožena stranka neutemeljeno izpodbija kot pretirano (VIII Ips 88/2018). Pri tem se sklicuje na zadevo Pdp 597/2016, v kateri je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo delodajalca v smeri znižanja odškodnine, ki jo je prvostopenjsko sodišče prisodilo v višini 1.600,00 EUR. Ni torej obravnavalo pritožbe delavca, da bi razlogovalo o tem, zakaj je odškodnina v višini 1.600,00 EUR dovolj visoka. Že iz tega razloga tožena stranka s sklicevanjem na navedeni primer ne more doseči znižanja odškodnine. Po drugi strani pa tožnik v svoji pritožbi navedb zoper zavrnitev višje odškodnine niti ni podal, zato pritožbeni preizkus v tej smeri niti ni bil mogoč.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 70.. ZDR-1 člen 129.. OZ člen 378.
dodatek za delovno dobo - strokovno znanje
Dodatek za delovno dobo se obračunava od osnovne plače, osnovna plača pa je razvidna iz mesečnih plačilnih list. Tako je izračun možno preveriti. Sodišče ima toliko strokovnega znanja, da lahko preveri mesečni znesek, ki ga je tožnica postavila v zahtevku, saj se znesek osnovne plače, razviden iz mesečne plačilne liste, ki jo je predložila tožnica, pomnoži z odstotkom, dobljenim glede na leta delovne dobe (70. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije). Za to pa ni potrebno znanje izvedenca ekonomske stroke.
predlog za izločitev izvedenca - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - dopustnost pritožbe - posebna pritožba ni dovoljena
Posebna pritožba zoper sklep, ki se nanaša na predlog za izločitev dokazov in ki je bil izdan med tekom glavne obravnave, ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o izločitvi izvedenca, saj je bil sklep, s katerim je sodišče zahtevo za izločitev zavrnilo, izdan po vložitvi obtožbe.
Za presojo, ali je podan s strani tožene stranke zatrjevan oprostilni razlog je treba presoditi, ali je tožena stranka pri organizaciji in izvedbi celotnega predvidenega prevoza glede na vse odločilne okoliščine ravnala po pravilih stroke in v skladu z običaji v prevozništvu (z dolžno skrbnostjo dobrega strokovnjaka, drugi odstavek 6. člena OZ). Torej, ali iz trditev tožene stranke in izvedenih dokazov izhaja, da je v konkretnem primeru upoštevajoč vse odločilne okoliščine pri organizaciji in izvedbi prevoza izvedla vse stroki in običajem razumne in primerne ukrepe, da bi odvrnila škodljivo okoliščino oziroma preprečila njen nastanek. Pri tem pa se v skladu s sodno prakso in teorijo ne pričakuje absolutne nepreprečljivosti ali neodvrnljivosti dogodka temveč ravnanje z skrbnostjo povprečnega prevoznika.
ZDR-1 člen 28, 36, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 65/4, 67, 130, 131, 131/5, 159.. ZDR člen 66.. ZPIZ-1 člen 60, 101.. ZPIZ-2 člen 86, 130.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 3.
stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust - krajši delovni čas - III. kategorija invalidnosti - javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Sodišče prve stopnje je zmotno razlogovalo, da za uporabo 67. člena ZDR-1 ni pomembno, ali je delavec s pravico do krajšega delovnega časa že zaposlen pri delodajalcu ali pa se zaposli na novo. Ker se tožnica pri toženi stranki za krajši delovni čas ni zaposlila zaradi določb s področja invalidskega zavarovanja, ampak na podlagi 65. člena ZDR-1, ne more uveljaviti pravic iz delovnega razmerja, kot jih ima delavec, zaposlen v skladu s 67. členom ZDR-1. V primeru sporne zaposlitve za krajši delovni čas s strani tožene stranke ni šlo za izpolnjevanje obveznosti delodajalca po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, kot je bila npr. situacija leta 2011, ko je tožena stranka tožnici v posledici odločbe ZPIZ z dne 9. 8. 2011 morala zagotoviti pravico do opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega (101. člen ZPIZ-1). Zgolj zato, ker je bila tožnica predhodno že zaposlena pri toženi stranki za krajši delovni čas po 66. členu ZDR, nakar ji je delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo, ne pomeni, da je utemeljeno sklepala, da je bila v letu 2017 še nadalje zaposlena po isti podlagi oziroma na isti način kot predhodno leta 2011. Zlasti pa takšno napačno sklepanje ne more privesti do zaključka, da je bilo delovno razmerje sklenjeno na podlagi 67. člena ZDR-1.
ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/1, 9/3.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 398, 398/1, 398/2.. ZDR-1 člen 77.. ZUJF člen 188.
upokojitev - diskriminacija - interventni ukrepi - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnice na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). Pravilno je materialnopravno stališče, da se je ta zakon glede določenih pravic javnih uslužbencev zaradi stabilizacije javnih financ uporabljal tudi v letu 2018, ne glede na njegov naziv.
Določba 9. člena ZUPPJS17 je pomenila nov način prenehanja zaposlitve javnega uslužbenca v smislu določbe 7. alineje 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2017 je javnemu uslužbencu prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi že na podlagi ZUPPJS17.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Dejanski stan iz 3. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, to je obstoj III. kategorije invalidnosti, je v konkretnem primeru podan tudi po dopolnjenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev popolnega dejanskega stanja namreč pridobilo še izvedensko mnenje izvedenskega organa v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialista ortopeda. Izvedenski organ je menil, da je pri tožniku od spornega dne zaradi posledic bolezni v višini 50 %, poškodbe zunaj dela v višini 25 % in pri delu v višini 25 % podana III. kategorija invalidnosti. Ni več zmožen s polnim delovnim časom za delo, na katerem dela, to je avtoelektrikar z omejitvami.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
Tožnik je v obravnavani zadevi zatrjeval, da je upravičen do višjega dodatka zato, ker je opravljal naloge patruljiranja po 3. točki prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, vendar pa je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da teh nalog ni opravljal.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 30, 48. ZPlaP člen 70. ZJA člen 50.
spor o pristojnosti - javna agencija - pravna oseba javnega prava - javna objava poročila
Tožeča stranka je javna agencija, ki je pravna oseba javnega prava in ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Njen pravni položaj je določen v 70. členu Zakona o plačilnem prometu.
nevarna stvar - pločnik - pesek na cesti - padec na pločniku - zastaranje odškodninskega zahtevka
Jašek z ročajem, ki gleda iz zemlje, tako sam po sebi sicer ni nevarna stvar, vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do nastanka škode v smislu poškodbe tožnikovega desnega komolca prišlo zaradi padca na ta nezavarovani del jaška, podana pa je tudi vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem (nezavarovanjem ročaja jaška) zavarovanke tožene stranke, kar med pravdnima strankama niti ni sporno.
Nezaščiten ročaj jaška pomeni protipravnost ravnanja upravljalca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izvedensko mnenje - mnenje psihiatra - psihične težave
Sodišče je presojalo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pri čemer je tožena stranka tožniku v redni odpovedi očitala, da je pogodbenemu partnerju s službenega elektronskega naslova poslal elektronsko sporočilo z neprimerno in žaljivo vsebino, kjer je pisalo "vsem zaposlenim na C., vključno s prasico E.E. priporočam obisk psihiatrične klinike K.", naslov pa se je glasil "Umobolno osebje C." Sodišče je imenovalo izvedenca psihiatrične stroke. Ta je ugotovil, da gre pri tožniku predvsem za epileptoidno spremenjeno osebnost, pri čemer je zelo verjetno prišel v posebno psihično stanje, in ni zmogel presoje ustreznosti oziroma neustreznosti svojega reagiranja, posledice epilepsije pa so ga v življenju hudo ovirale. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da se je njegovo mnenje nanašalo izključno na dan, ko je tožnik poslal sporno elektronsko sporočilo, pri čemer je izvedenec ugotovil njegovo specifičnost osebnosti iz njegovih reakcij. Sodišče je ob tem zmotno ocenilo njegovo (ne)zavedanje o kršitvi ter njegovo voljnost, saj je psihiater zgolj navedel, da je verjetno prišel v posebno psihično stanje, ko ni mogel imeti pod nadzorom svoje presoje o ustreznosti oziroma neustreznosti svojega reagiranja, ni pa bilo dejansko to ugotovljeno. Zakon ne zahteva naklepa v smislu voljne ali zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti ne hude malomarnosti, kot v razlogu po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ob tem je pomembno, da ob podanem izvedenskem mnenju, ki ni nedvoumno, sodišče izvedensko mnenje presoja kritično glede na vse ostalo procesno gradivo in svoje splošno izkustveno znanje. Pravno relevantna vzročnost med kršitvami in psihičnimi težavami tožnika ni samoumevna, ampak jo mora sodišče določno ugotoviti.