Po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 je v III. kategorijo invalidnosti mogoče med drugim zavarovanca razvrstiti le, če več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno oz. če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni dokazano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.
bolniški stalež - začasna zadržanost z dela - minimalna plača - zajamčena plača
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je 7. odstavek 31. člena ZZVZZ, ki torej določa, da nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače, ostal povsem neusklajen z drugimi zakonskimi predpisi, zato je namesto inštituta zajamčene plače, ki po uveljavitvi ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 dejansko ne obstaja več, mogoče uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z ZMinP.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - darilna pogodba - pravna narava sklenjene pogodbe - kavza pogodbe - ustni dogovor - pogodbeni namen - ustanovitev hipoteke - pogodbena obveznost - izpolnitev obveznosti - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe
Med pogodbenima strankama je bil (ustno) sklenjen dogovor, da v zameno za podarjeno nepremičnino obdarjenka (toženka) dopusti vzpostavitev in vpis dveh hipotek na tej nepremičnini in se tudi zaveže odplačevati dolgove iz naslova posojil, ki jih je najela dolžnica, in ki jih tudi plačuje, pravni posel pa tudi sicer ni bil sklenjen z namenom oškodovanja upnice (tožnice).
V konkretnem primeru je šlo pri t. im. darilni pogodbi za odplačen pravni posel, kar v posledici pomeni, da je tožnica zamudila materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe (257. člen OZ).Tako ni več bistveno, da je bilo pravno dejanje nedvomno storjeno v škodo upnice, da je dolžnica to vedela, toženki pa je bilo to prav tako znano ali pa bi ji moralo biti znano. Gre za materialni prekluzivni rok in po poteku takšnega roka tožba (po materialnem pravu) ni več dopustna. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne tožbe zavreči, kar pa ne gre v škodo tožnice.
ZPIZ-1 člen 142.. OZ člen 131, 131/1, 148.. ZDSS-1 člen 68, 68/1.
dodatek za nego otroka - premoženjska škoda - denarna odškodnina - dodatek za pomoč in postrežbo - protipravno ravnanje
V konkretnem primeru že zaradi dejstva, da tožnica ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku in niti sodnega varstva pravic, in torej zaradi tožničine opustitve primerne skrbnosti varovanja svojih pravic, ni mogoče toženima strankama očitati protipravnega ravnanja kljub temu, da je pri odločanju v letu 2003 veljajo stališče, da se dodatek za nego otroka in dodatek za pomoč in postrežbo izključujeta, kasneje pa je bila praksa pri uporabi materialnega prava spremenjena. Sicer pa je pritožbeno sodišče v zvezi z zadevo opr. št. Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012, da za razsojo predmetne zadeve pravno ni relevantna, v zadevah kot na primer Psp 160/2018, Psp 316/2018, zavzelo tudi stališče, da ukinitvena odločba sama po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja. Tožnica v pritožbi neutemeljeno očita drugotoženi stranki nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljane sodne prakse že zgolj z eno sodbo pritožbenega sodišča.
Drži, da uporaba določila 83. člena OZ ni omejena zgolj na formulirane (standardizirane) pogodbe in splošne pogoje, temveč se lahko razteza tudi na posamične (individualizirane) pogodbe, vendar le pod pogojem, da jih je vnaprej pripravila ena pogodbena stranka. V tem konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je tožnik skladno z avtonomijo volje strank in načelom dispozitivnosti povsem svobodno sodeloval pri pogajanjih za sklenitev Pogodbe in tudi pri njeni sklenitvi, zato ni sledilo njegovim navedbam, da je bilo sporno določilo Pogodbe tipsko sestavljeno in vnaprej pripravljeno s strani tožene stranke, imel se je tudi možnost seznaniti z vsebino pogodbe, tako da ni mogoče šteti, da je podpis na zapis pogodbe dal, ne da bi vsebino poznal, posledično pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da pri razlagi spornega določila ni bilo podlage za uporabo določila 83. člena OZ. Namen spornega oziroma nejasnega določila Pogodbe je bil, da se zapis v 4. odstavku 1. člena Pogodbe v delu, ko govori o zamenjavi delovnega mesta v povezavi (″-oz″) z zamenjavo predsednika kluba, nanaša na delovno mesto predsednika kluba pri glavnem sponzorju. Materialno pravno pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je zamenjava oziroma prenehanje delovnega mesta predsednika kluba pri glavnem sponzorju predstavljala razlog za prekinitev (ali spremembo) Pogodbe.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 70.. ZDR-1 člen 129.. OZ člen 378.
dodatek za delovno dobo - strokovno znanje
Dodatek za delovno dobo se obračunava od osnovne plače, osnovna plača pa je razvidna iz mesečnih plačilnih list. Tako je izračun možno preveriti. Sodišče ima toliko strokovnega znanja, da lahko preveri mesečni znesek, ki ga je tožnica postavila v zahtevku, saj se znesek osnovne plače, razviden iz mesečne plačilne liste, ki jo je predložila tožnica, pomnoži z odstotkom, dobljenim glede na leta delovne dobe (70. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije). Za to pa ni potrebno znanje izvedenca ekonomske stroke.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka je, čeprav tožnik po prejemu odgovora na tožbo sodišču ni posredoval nobene pisne vloge, vložila še pripravljalno vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem podatkov o številu ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzaciji ur in o plačilu nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da navedena vloga ni bila potrebna za postopek v smislu 155. člena ZPP, pravilna.
Ker je pritožba dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 333. člena in prvi odstavek 363. člena ZPP), pritožbe zoper odločbo sodišča druge stopnje ni dovoljeno vložiti (343. člen ZPP).
ZPP člen 355.. ZDR-1 člen 39, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - konkurenčna prepoved
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi očitala, da opravlja prepovedano konkurenčno dejavnost, ker tožnikovo pogodbeno delo za A. d. d. tej letalski družbi omogoča izvajanje konkurenčne dejavnosti toženi stranki, oziroma dejavnost, ki pomeni ali bi lahko pomenila dejansko konkurenco. Navedla je, da A. d. d. opravlja enako dejavnost kot jo opravlja tožena stranka, to so letalski prevozi potnikov na rednih linijah. Tožena stranka je torej v redni odpovedi tožniku dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navedla in obrazložila okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Opredelitev kršitve v redni odpovedi je glede na vsebino 39. člena ZDR-1 v celoti konkretizirana, zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je tožnik brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljal dela ali sklepal posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-1.. ZSPJS člen 3.
dodatek za vodenje in poveljevanje - vojska - misija
Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke. Delavec ne more v sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
ZSPJS člen 16.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3.
preizkus ocene dela - javni uslužbenec
Na podlagi tretjega odstavka 4. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ni mogoče skleniti, da je dopustno oceniti javnega uslužbenca, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega odstavka in za to obdobje ne želi biti ocenjen. Glede na to, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe, utemeljeno uveljavlja, da je bil postopek ocenjevanja za sporno leto nezakonit ter ugotovitev, da je za ocenjevalno obdobje za to leto neocenjen.
ZDR-1 člen 6a, 7, 7/4, 111, 111/2, 111/3.. ZPP člen 355, 357a.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - trpinčenje na delovnem mestu
Za presojo, ali je delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, ali je spoštovan predhodni postopek, predpisan v drugem odstavku 111. člena ZDR-1, torej ali je delavec delodajalca pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorat za delo. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi moral delavec delodajalca opomniti in inšpektorat obvestiti istega dne oz. da bi moral delavec obvestiti inšpektorat šele po opominu delodajalca.
Trpinčenje na delovnem mestu je, kot določa 6.a člen ZDR oz. četrti odstavek 7. člena ZDR-1, vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Takšno ravnanje ali vedenje mora biti, kot je razvidno iz povzete definicije trpinčenja na delovnem mestu, prisotno v daljšem časovnem obdobju. Enkratni dogodki nimajo značaja trpinčenja na delovnem mestu. Tudi če posamezni dogodek ni nezakonit (ali očitno negativen in žaljiv), je treba dogodke presojati kot celoto in se (šele) za celoto ravnanj in vedenj, usmerjenih proti določenemu delavcu, opredeli ali ustreza trpinčenju na delovnem mestu.
ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/1, 9/3.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 398, 398/1, 398/2.. ZDR-1 člen 77.. ZUJF člen 188.
upokojitev - diskriminacija - interventni ukrepi - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnice na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). Pravilno je materialnopravno stališče, da se je ta zakon glede določenih pravic javnih uslužbencev zaradi stabilizacije javnih financ uporabljal tudi v letu 2018, ne glede na njegov naziv.
Določba 9. člena ZUPPJS17 je pomenila nov način prenehanja zaposlitve javnega uslužbenca v smislu določbe 7. alineje 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2017 je javnemu uslužbencu prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi že na podlagi ZUPPJS17.
Ker je tožnica predlog za obnovo postopka vložila sama in tudi ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno, kot nedovoljen zavrglo.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - skupni dolgovi - dolg v zvezi s skupnim premoženjem - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - prikrajšanje solastnika
Razlog, da je toženec zapustil stanovanjsko hišo, je bila prisotnost tožničinega partnerja v hiši in nezmožnost skupnega bivanja, kar je potrdila tudi tožnica sama. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec pri uporabi stanovanjske hiše onemogočen in prikrajšan pri uporabi svojega solastninskega deleža.
ZOFVI člen 115, 116, 117.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj
Tožena stranka je dokazala, da je zmanjšan vpis dijakov in posledično manjši finančni priliv s strani ministrstva botroval dejanski spremembi organizacije pri toženi stranki, zaradi katere je postalo delo tožnice v spornem študijskem letu v polovičnem obsegu nepotrebno, tožnica pa ob odpovedi ni želela sprejeti nove pogodbe o zaposlitvi, ki bi lahko ohranila njeno delovno mesto vsaj za ta polovični obseg. Pritožbene navedbe, ki nasprotujejo smotrnosti izvedene reorganizacije so neutemeljene, saj ni v presoji sodišča, ali je bila reorganizacija smotrna ali ne.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje tožnika ne bi smelo pozivati k dopolnitvi tožbe, če je štelo, da osnovna tožba ni primerna za obravnavo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023922
ZPPSL člen 117, 119.
pobot terjatev - pravdni stroški po uvedbi stečajnega postopka - terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - ugasla terjatev - neupravičena obogatitev - izterjava sredstev - nepoštenost ravnanja - skrbnost upravitelja - utesnitev izvršbe
Pravdnih stroškov, ki so bili toženi stranki pravnomočno prisojeni s sodbo III Pg 36/2002 z dne 9. 11. 2010 v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj v stečaju in so nastali po začetku stečajnega postopka, ni dopustno pobotati z nasprotno terjatvijo pravnega prednika tožeče stranke, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka.
S pobotom na dan začetka stečajnega postopka nad toženko je ugasnila terjatev tožene stranke, obstoj katere je bil ugotovljen s pravnomočno sodbo III Pg 36/2002 z dne 9. 11. 2010. Ta terjatev je nastala do začetka stečajnega postopka in se je pobotala z nasprotno terjatvijo pravnega prednika tožnic, ki je ravno tako nastala do začetka stečajnega postopka. Pogoji za pobot terjatev so se stekli na dan začetka stečajnega postopka 22. 6. 2002.
Od skrbnega upravitelja se pričakuje, da pozna materialnopravna pravila o pobotu v stečaju. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi pošteni upravitelj ravnal tako, da bi po pravnomočnosti prej citiranih sodb izvršbo ustrezno utesnil.
Tožnik je s prvotnim tožbenim zahtevkom uspel 95-odstotno, torej v pretežnem delu, kar je ustrezna podlaga za odločitev, da mu tožena stranka povrne celotne potrebne stroške, saj s preostankom niso nastali posebni stroški.
Dejstvo, da tožnik ni imel formalnega pogoja za zasedbo delovnega mesta, tj. univerzitetne izobrazbe novinarske smeri, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZSPJS se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo stališče, da uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred po drugem odstavku 19. člena ZSPJS ni pravica iz delovnega razmerja, ki bi javnemu uslužbencu pripadala po zakonu, temveč je odvisna od odločitve sveta javnega zavoda.