ZPP člen 355.. ZDR-1 člen 39, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - konkurenčna prepoved
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi očitala, da opravlja prepovedano konkurenčno dejavnost, ker tožnikovo pogodbeno delo za A. d. d. tej letalski družbi omogoča izvajanje konkurenčne dejavnosti toženi stranki, oziroma dejavnost, ki pomeni ali bi lahko pomenila dejansko konkurenco. Navedla je, da A. d. d. opravlja enako dejavnost kot jo opravlja tožena stranka, to so letalski prevozi potnikov na rednih linijah. Tožena stranka je torej v redni odpovedi tožniku dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navedla in obrazložila okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Opredelitev kršitve v redni odpovedi je glede na vsebino 39. člena ZDR-1 v celoti konkretizirana, zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je tožnik brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljal dela ali sklepal posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-1.. ZSPJS člen 3.
dodatek za vodenje in poveljevanje - vojska - misija
Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke. Delavec ne more v sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je ponovno presojalo, kdaj je pri tožniku prišlo do invalidnosti (II. kategorije invalidnosti), in da je ponovno odločilo tudi o datumu, od kdaj dalje gre tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine. V pravnomočno odločbo se namreč lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi, za kar pa v predmetni zadevi ni šlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031492
KZ-1 člen 206, 206/1. ZKP člen 17, 18, 329, 329/4, 379, 379/2, 380.
rop - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - storilec kaznivega dejanja - biološke sledi - mešana biološka sled - analiza DNK (DNA) - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - duševna manjrazvitost
Pritožbeni senat je ugotovil, da so podani upravičeni razlogi, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo, saj gre za časovno izjemno odmaknjeni dogodek, pričakovati pa je bilo, da bo zadeva hitreje končana, saj je pritožbeno sodišče na obravnavi ocenilo, da je potrebno ponoviti dokaze, ki so bili na glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni in tiste, glede katerih je sodišče druge stopnje podvomilo dokazni presoji sodišča prve stopnje.
Ključno za presojo obravnavanega kaznivega dejanja je, na kakšen način so sledi obtoženca lahko prišle na trak.
OZ člen 39, 39/4, 50, 89, 533, 557. ZD člen 28, 28/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - vrnitev darila -pogodba o dosmrtnem preživljanju
Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da v trenutku sklenitve pogodbe zdravstvena prognoza preživljanca ni bila taka, da bi bilo moč natančno prognozirati datum smrti. Ta bi tako lahko nastopila šele po nekaj tednih, morda tudi mesecih. Ob takšni ugotovitvi, ko je bila torej določena mera tveganja prisotna, je lahko materialnopravno pravilen le sklep, da pogodbeni stranki zaradi nedoločljivosti trenutka preživljančeve smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti toženke v bodoče. Ker sta zaradi aleatornosti stranki nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju, predmetne pogodbe ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023905
ZMZPP člen 89. ZFPPIPP člen 244, 244/2, 381. ZPP člen 356.
postopek osebnega stečaja - pristojnost slovenskega sodišča - ustalitev pristojnosti - dolžnik v tujini - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Iz 244. člena ZFPPIPP izhaja, da v primeru razveljavitve izdanega sklepa o začetku stečajnega postopka, v novem postopku velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil oklic o začetku prvega sklepa objavljen na internetnih straneh. Sklep o začetku predmetnega postopka osebnega stečaja je bil objavljen na internetnih straneh AJPES na dan začetka, torej 10. 6. 2016.
Sodišče prve stopnje je izrecno zapisalo, da določilo 89. člena ZMZPP pride v poštev le takrat, kadar zadeva že spada v sodno pristojnost RS. Ni pa ugotovilo okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da ob začetku predmetnega postopka slovensko sodišče ni bilo pristojno. Ni pojasnilo, zakaj naj glede na premoženje, ki ga je dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja imel, kasneje pa se ga je znebil, ne bi bilo več pristojno.
javna priobčitev avtorsko varovanih del - fonogram - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - radijska dejavnost
Konkretna višina nadomestila za predvajanje fonogramov na komercialnem radijskem programu ni določena v prvem odstavku 130. člena ZASP. Prvotno je bila določena v T 2005. Prvostopenjsko sodišče je smiselno uporabilo tarifo iz SS 2006; ta je zapisana v št. III SS 2006. Smiselno jo je lahko uporabilo zato, ker je sporazum veljal le do 31. 12. 2011. Takšna odločitev ustreza ustaljeni sodni praksi Višjega sodišča v Ljubljani, ki je obstaja od odločb VSL opr. št. V Cpg 1555/2015 in V Cpg 1509/2015 naprej (obe z dne 27. 1. 2016). Pritrdilo ji je tudi VS RS v odločbi z opr. št. III Ips 44/2018. Takšna odločitev temelji na razmisleku, da sodišče samo ne more določiti boljših meril za določitev nadomestila kot tistih, ki so nekoč že bila sporazumno dogovorjena. Pritožbeno sodišče ne vidi potrebe za spremembo takšnega stališča.
nadurno delo - efektivni delovni čas - službeno potovanje - delovna uspešnost - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino v višini 3.000,00 EUR, ki jo tožena stranka neutemeljeno izpodbija kot pretirano (VIII Ips 88/2018). Pri tem se sklicuje na zadevo Pdp 597/2016, v kateri je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo delodajalca v smeri znižanja odškodnine, ki jo je prvostopenjsko sodišče prisodilo v višini 1.600,00 EUR. Ni torej obravnavalo pritožbe delavca, da bi razlogovalo o tem, zakaj je odškodnina v višini 1.600,00 EUR dovolj visoka. Že iz tega razloga tožena stranka s sklicevanjem na navedeni primer ne more doseči znižanja odškodnine. Po drugi strani pa tožnik v svoji pritožbi navedb zoper zavrnitev višje odškodnine niti ni podal, zato pritožbeni preizkus v tej smeri niti ni bil mogoč.
Za presojo, ali je podan s strani tožene stranke zatrjevan oprostilni razlog je treba presoditi, ali je tožena stranka pri organizaciji in izvedbi celotnega predvidenega prevoza glede na vse odločilne okoliščine ravnala po pravilih stroke in v skladu z običaji v prevozništvu (z dolžno skrbnostjo dobrega strokovnjaka, drugi odstavek 6. člena OZ). Torej, ali iz trditev tožene stranke in izvedenih dokazov izhaja, da je v konkretnem primeru upoštevajoč vse odločilne okoliščine pri organizaciji in izvedbi prevoza izvedla vse stroki in običajem razumne in primerne ukrepe, da bi odvrnila škodljivo okoliščino oziroma preprečila njen nastanek. Pri tem pa se v skladu s sodno prakso in teorijo ne pričakuje absolutne nepreprečljivosti ali neodvrnljivosti dogodka temveč ravnanje z skrbnostjo povprečnega prevoznika.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
Tožnik je v obravnavani zadevi zatrjeval, da je upravičen do višjega dodatka zato, ker je opravljal naloge patruljiranja po 3. točki prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, vendar pa je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da teh nalog ni opravljal.
vezanost na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zavrnitev predloga za izvršbo - primeren izvršilni naslov za izvršbo
V primernem izvršilnem naslovu so navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti, česar pa predloženi sklep ne vsebuje. V izreku je le odločitev o izročitvi solastniškega deleža, ki je bil prodan v izvršilnem postopku, ne vsebuje pa odločitve po drugem odstavku 192. člena ZIZ, s katero bi se dolžniku naložila izselitev. Odločanje izvršilnega sodišča po drugem odstavku 192. člena ZIZ, ki pomeni bližnjico pridobitve izvršilnega naslova za izselitev, je ozko vezano na prodani predmet v izvršilnem postopku in drugih okoliščin glede lastništva ne sme ugotavljati.
Dejstvo, da tožnik ni imel formalnega pogoja za zasedbo delovnega mesta, tj. univerzitetne izobrazbe novinarske smeri, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZSPJS se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo stališče, da uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred po drugem odstavku 19. člena ZSPJS ni pravica iz delovnega razmerja, ki bi javnemu uslužbencu pripadala po zakonu, temveč je odvisna od odločitve sveta javnega zavoda.
Tožnik je s prvotnim tožbenim zahtevkom uspel 95-odstotno, torej v pretežnem delu, kar je ustrezna podlaga za odločitev, da mu tožena stranka povrne celotne potrebne stroške, saj s preostankom niso nastali posebni stroški.
ZSReg-UPB2 člen 5, 5/1, 5/1-4,5/1-5, 34, 39, 39-2, 39-3. ZIZ-UPB4 člen 165.
zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - poziv k dopolnitvi - izvršba na poslovni delež dolžnika
Po določbi 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru namreč prvo od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na poslovni delež. Za zaznambo zakon ne zahteva pravnomočnosti sklepa o izvršbi (kot na primer za odločbe iz 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena ZSReg).
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
izvedensko mnenje - materialni stroški
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 249. členu ZPP in Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2019 dalje. Po 1. odstavku 49. člena Pravilnika imajo sodni izvedenci, cenilci in sodni tolmači pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Navedena določba Pravilnika torej dejansko odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v 3. odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Gre za pravico do povračila dejanskih materialnih stroško in ne v pavšalnem znesku do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v 45. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo novega Pravilnika. Veljavna pravna ureditev torej zagotavlja priznavanje dejanskih materialnih stroškov, ki bodo morali biti ustrezno specificirani.
Sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik) še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti do povračila stroškov se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Dosledno zahtevanje in priznavanje povrnitve stroškov za prevzem vsakega posameznega plačila pa je v nasprotju z namenom izvršbe, saj povzroči naraščanje izvršilnih stroškov in se posledično obveznost zmanjšuje v manjšem obsegu, kot bi se sicer.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - izkazana javna korist
V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje. Ker v obravnavanem primeru pravno razmerje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, še ne obstaja, prekinitev postopka ni dopustna.
začasna odredba - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - predlog za podaljšanje
Iz tožnikovega predloga izhaja, da pravočasno predlaga podaljšanje veljavnosti že izdane začasne odredbe v tem postopku in ne izdajo (nove) začasne odredbe. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati utemeljenost predstavljenih razlogov za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026788
OZ člen 131, 239, 246. ZPP člen 350, 350/2, 367a, 367a/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme oškodovanca - nepredložitev pooblastila za zastopanje - nepopoln predlog za dopustitev revizije - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Predpostavke odškodnine odgovornosti morajo biti podane kumulativno. Že če manjka ena od njih, zahtevku za plačilo odškodnine ni mogoče ugoditi. V primeru, ko je bil predlog za dopustitev revizije zaradi neskrbnega odvetnikovega ravnanja zavržen (protipravnost), bi moral tožnik dokazati, da bi bil predlog za dopustitev revizije - če bi bil popoln (če bi mu bilo priloženo novo pooblastilo) - uspešen. Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora tožnik dokazati tudi obstoj škode in vzročne zveze med njima.