ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 272.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 24, 24/4.. ZODPol člen 67.. ZJU člen 149, 149/2.
napotitev na delo - začasna premestitev delavca - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - policija
Iz vsebine 24. člena KPND izhaja, da se ne nanaša na primer, kot je obravnavani, temveč na razporejanje, kot se glasi tudi naslov tega člena, ki določa, da je delavca mogoče razporediti v drug zavod, organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog, in sicer: - če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela; - če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca (prvi odstavek). V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave (drugi odstavek). O razporeditvi delavca v smislu prvega odstavka tega člena sporazumno odločita pristojna organa v zavodih (tretji odstavek). Zato pogoj za zakonitost tožnikove napotitve ni njegovo soglasje po 24. členu KPND.
OZ-UPB1 člen 323, 324. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8,14.
novacija - substanciran dokazni predlog - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznega predloga
V situaciji, ko nasprotna stranka dogovor obrazloženo zanika, bi morala tožeča stranka navesti najmanj trditve o tem, kdaj in med katerimi osebami je do takega dogovora prišlo. Šele take navedbe bi navsezadnje omogočile nasprotni stranki ustrezno obrambo. Zgolj pavšalna navedba, da je bil sklenjen dogovor, ki iz listin ne izhaja, ne zadošča in bi zaslišanje priče res pomenilo prepovedan informativni dokaz, posebej še, ker gre za trditve o dogodku, ki je v spoznavni sferi tožeče stranke.
OZ člen 619, 633, 633/3. ZOdvT tarifna številka 39. ZPP člen 212.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - napake opravljenega dela - trditveno in dokazno breme - stroški postopka - nagrada za posvet s stranko
Tožena stranka očita kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 229. členom ZPP. Na takšne očitane kršitve pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. V okviru svojega pritožbenega trditvenega bremena mora pritožnica določno trditi, v čem naj bi opustitev uporabe katerega od procesnih pravil vplivala na pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zgolj abstraktne trditve ne zadoščajo.
OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 260, 419. ZPP člen 186, 199, 199/1.
stranska intervencija - pravni in ekonomski interes - stroški postopka zavarovanja - privilegirana sprememba tožbe - cesijska pogodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Samo ekonomski interes kot podlaga za vključitev intervenienta v pravdo ne zadostuje. R. S. ima glede izida pravde izključno ekonomski interes - tožeča stranka je njen dolžnik in je za R. S. tožečo stranko to da v pravdi uspe pomembno le iz razloga, da bo tožeča stranka s tem pridobila sredstva iz katerih se bo R. S. poplačala.
Pomanjkljivo konkretizacijo prvo sodišče protispisno utemeljuje z odsotnostjo navedbe kraja storitve prekrška, kajti iz odločbe prekrškovnega organa jasno izhaja, da naj bi se veterinarske storitve opravljale v dneh 25. 3. 2015, 9. 4. 2015 in 22. 7. 2015 pri rejcu R. G., na naslovu Z., zato je takšen časovno določen okvir dovolj jasen za identifikacijo dogodka, s katerim se obema storilkama očita opustitev po petem odstavku člena 36 ZVMS, pri čemer pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sam kraj storitve prekrška ni znak prekrška, kraj storitve je pomemben le z vidika identifikacije določenega dogodka.
Iz izreka dovolj jasno izhaja, da poslujoča veterinarka pri izdaji zdravila v DVP v nasprotju s pravilnikom ni vpisala podatka o identifikaciji živali ali skupine živali (2. alineja četrtega odstavka člena 15 tega pravilnika), za kar je zavezana v šestem odstavku člena 15 istega pravilnika, pa tudi iz samega opisa izhaja njena opustitev v nasprotju s pravilnikom. Zgolj odsotnost v izreku odločbe zapisanega člena pravilnika, kot pravilno pojmuje tudi pritožba, pa ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, zaradi katere bi bilo mogoče takšen izrek odločbe prekrškovnega organa označiti za pomanjkljivo konkretiziranega, posebej, ker iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja natančna obrazložitev zapovedne norme iz tretjega in četrtega odstavka člena 15 citiranega pravilnika, ki ga je izdal pristojni minister v skladu s petim odstavkom člena 36 ZVMS. Opis je namreč dovolj konkretiziran že, če iz njega izhajajo dejstva in okoliščine, ki kažejo na opustitev določnega ravnanja v nasprotju z zapovedno normo. Ker torej krovni zakon v zvezi z zagotavljanjem sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanja veterinarskih zdravil ZVMS, ki v členu 36 uzakonja način uporabe zdravil s strani pristojnih veterinarjev in napotuje na podzakonski akt, je v konkretnem primeru opustitev takega ravnanja potrebno presojati na podlagi prej citiranega pravilnika in sicer konkretno določbe člena 15, kar pa je v izreku odločbe prekrškovnega organa tudi zadostno konkretizirano vsemi tistimi relevantnimi dejstvi in okoliščinami, s katerimi se utemeljuje očitek o kršitvi te zapovedne norme veterinarja na podlagi navedenega podzakonskega akta.
Ker je bilo v 4. členu Pogodbe dogovorjeno, da bo izvajalec (tožeča stranka) opravljal posamezne naloge varstva pri delu na podlagi predhodnega pisnega naročila naročnika (tožene stranke), v katerem bodo določeni vrsta in obseg del ter rok za njihovo izvedbo, le vzpostavitev podjemnega razmerja tožeči stranki še ni dala pravice za izvedbo posameznih strokovnih nalog iz varstva pri delu. Potrebno je bilo še predhodno pisno, ali kot je sodišče prve stopnje pravilno presodilo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ustno naročilo naročnika (tožene stranke).
Tožeča stranka bi v skladu z določilom 619. člena OZ in 4. člena Pogodbe morala v tem primeru podati konkretne trditve o tem, izvedbo katerih strokovnih nalog iz varstva pri delu ji je tožena stranka naročila, kdaj in kako jih je naročila, katere strokovne naloge iz varstva pri delu je opravila ter kaj vtožuje z računom št. 000-0079 z dne 14. 6. 2013.
ZIZ člen 273, 273/1. ZPP člen 180, 180/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/2, 24/35.
zahtevek - določen zahtevek - določnost zahtevka - predlog za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev
ZIZ nima posebnih določb o tem, kakšen mora biti zahtevek. Smiselno je zato treba uporabiti prvi odstavek 180. člena ZPP. Zahtevek mora torej biti določen, ker to izrecno nalaga prej navedena določba ZPP. Takšen pa je zahtevek le, če se z njim prepovedujejo opredeljena ravnanja, za katera ni potrebno v primeru kršitve šele naknadno posebej presojati, ali so sploh bila prepovedana.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - načelo uspeha
Zgolj zato, ker tožnica tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, ni v celoti izgubila pravice do povračila stroškov, ki so povezani z izpolnitvijo. Pomembno je, da v času od izpolnitve do umika tožbe toženi stranki zaradi pasivnosti niso nastali posebni stroški, do katerih bi bila upravičena po 156. členu ZPP.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba v cestnem prometu - izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme stranke
Predmet tega spora ni vprašanje utemeljeno ali neutemeljeno izdanih dobropisov tožeče stranke, pač pa vprašanje, ali je tožena stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Ker pritožnica ne zatrjuje, da je dobropise tožeča stranka izdala toženi v zvezi s prevozi, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, se niti do pritožbenih navedb, povezanih z dobropisi, pritožbeno sodišče ne opredeljuje.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - opustitev psihiatričnega zdravljenja
Samo samovoljna opustitev psihiatričnega zdravljenja na prostosti ne zadošča, da se lahko ukrep spremeni v obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. Izkazana mora biti verjetnost, da bi zaradi opustitve zdravljenja obdolženka lahko storila kakšno kataloško kaznivo dejanje iz prvega odstavka 70.a člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00028267
ZIZ-UPB2 člen 24, 55, 55/1, 221, 221/1.. ZPP-UPB3 člen 190.. SPZ člen 37, 92, 100.
prehod terjatve - javna listina - sprememba upnika - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - izročitev nepremičnine v posest - nemožnost izpolnitve - relevančna teorija
Ker je bil prenos lastninske pravice na spornih nepremičninah do deleža 1/2 na upnika izveden po izdaji izvršilnega naslova (20. 5. 2016), je upnik prehod terjatve iz izvršilnega naslova nanj v tem delu pravilno izkazoval s sklepom o izročitvi St 1301/2012 z dne 17. 1. 2017, ki predstavlja javno in s tem kvalificirano listino po 24. členu ZIZ. Lastninska pravica do deleža 2/2 na spornih nepremičninah pa je na upnika prešla že v času teka pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kopru I Pg 145/2014 in pred izdajo izvršilnega naslova. V tem primeru pa o prehodu terjatve po 24. členu ZIZ ni mogoče govoriti, temveč je upravičenost upnikovega predloga za izvršbo potrebno presojati z upoštevanjem subjektivnih mej pravnomočnosti izvršilnega naslova glede na določbo 190. člena ZPP.
pravica do izjave - pravočasnost pritožbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost sklepa
Strinjati se je bilo z razmeroma podobnima pritožbenima obrazložitvama v zvezi s prvim izpodbojnim razlogom, po katerima se pritožnika, zato ker nista bila seznanjena z rezultati poizvedb pri Pošti Slovenije, o teh pred odločitvijo sodišča prve stopnje nista mogla izjaviti in tako na odločitev o pravočasnosti zagovornikove pritožbe vplivati. Gre za kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave R Slovenije, ki po odločbi Ustavnega sodišča Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 v postopku s pravnimi sredstvi ne more biti konvalidirana, po sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 61339/2013 z dne 8. 3. 2018 pa za bistveno kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, pri kateri vpliva na zakonitost sklepa ni treba izkazati.
izločitev dokazov - hišna preiskava - prostovoljna izročitev predmetov - preiskava odvetniške pisarne - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - prikriti preiskovalni ukrepi - instrukcijski ali prekluzijski rok - razveljavitev sklepa
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je bila navedena dokumentacija izročena izključno zato, ker je bila obdolžencu izročena odredba o hišni preiskavi in je torej v primeru, če se hišna preiskava pri njem ne bi opravljala, vsekakor ne bi izročil.
nedovoljena pritožba - delno odvzeta poslovna sposobnost - procesna sposobnost
Oškodovanec kot tožilec je pritožbo vložil po delnem odvzemu poslovne sposobnosti, ko za to dejanje ni imel več procesne sposobnosti, zato je njegova pritožba nedovoljena.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - trener
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je v mesečnih poročilih o delu o opravljanem številu ur trenerskega dela po pogodbi o zaposlitvi lažno navajal, da je v spornem času opravil določeno število ur, čeprav trenerskega dela po pogodbi o zaposlitvi za navedene dni in v navedenem obsegu ni opravil. Najmanj za sporni dan je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni igral, za ostale pa zaključuje, da je bil tožnik na tekmah prisoten kot trener in kot igralec, kar pomeni, da ni šlo za lažen vpis. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tudi če bi sodišče ugotovilo, da vpisanih ur na tekmah ni mogoče šteti za trenersko delo, ne bi šlo za hujšo kršitev in za kršitev storjeno iz hude malomarnosti, saj je tožnik na tekmah bil, na njih je tekmoval tudi C.C., katerega je treniral.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, o čem je registrsko sodišče odločilo, saj ni jasno, kaj sodi v izrek in kaj v obrazložitev sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00024342
OZ člen 190, 190/1, 191, 766. ZOR člen 1035. ZFPPIPP člen 245, 245/2. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 358, 358-5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - mandatna pogodba - nalog za plačilo - neveljavnost - nepooblaščena oseba - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenehanje pooblastila za zastopanje - zmota - odsotnost pravne podlage - neupravičena pridobitev - zmotna uporaba materialnega prava
Na podlagi dejstva, da tožeča in tožena stranka na dan, ko je bila izvršena sporna transakcija, nista bili v nikakršnem upniško - dolžniškem odnosu (in je tožeča stranka to vedela), v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 191. člena OZ in zaključiti, da je tožeča stranka izvršila transakcijo oziroma toženi stranki plačala, čeprav je vedela, da ji pravzaprav ničesar ne dolguje (in posledično, da nima pravice terjati plačanega nazaj). Tožeča stranka, ki je banka, je dne 17. 2. 2017 plačilno transakcijo izvedla, ker je s strani družbe P. d.o.o. prejela plačilni nalog (na podlagi Pogodbe o odprtju in vodenju poslovnega računa). Plačilno transakcijo je torej izvršila, ker je prek spletne aplikacije prejela nalog (naročilo) za plačilo zneska 1.700,00 EUR v korist tožene stranke. Pri tem pa je bila tožeča stranka v zmoti glede veljavnosti omenjenega plačilnega naloga oziroma v zmoti glede obstoja obveznosti izvršiti naročeno plačilno transakcijo. Spregledala je namreč, da naloga prek spletne aplikacije ni podala za to pooblaščena oseba in posledično ni vedela, da izvaja neveljaven plačilni nalog.
Ker za prenos iz računa dne 17. 2. 2017 ni bilo veljavne pravne podlage, je družba P. d.o.o. - v stečaju obdržala svojo terjatev do banke v višini 1.700,00 EUR (ki se kaže kot dobroimetje na računu). S stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka družbi P. d.o.o. ne bi smela sanirati omenjene napake, ki jo je storila dne 17. 2. 2017, se tako po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče strinjati.
Zgolj iz razloga, ker je tožeča stranka dne 17. 2. 2017 zmotno menila, da mora izvršiti sporno plačilno transakcijo, pa po presoji pritožbenega sodišča nadalje ni mogoče zaključiti niti, da sme tožena stranka nakazana sredstva obdržati. V obravnavanem primeru ni bilo pravne podlage za izvršitev spornega plačila v korist tožene stranke, prav tako tudi ne podlage za to, da bi prejemnik plačila prejeto lahko obdržal. Če je imela tožena stranka terjatev do družbe P. d.o.o., bi morala to svojo terjatev prijaviti v stečajni postopek nad navedeno pravno osebo (in se poplačati v tem postopku), v odnosu do tožeče stranke pa - kot že navedeno - nima temelja za to, da bi dne 17. 2. 2017 nakazani znesek lahko obdržala. Prejeto mora zato na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ vrniti.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - neupravičen odjem električne energije - trditveno in dokazno breme - prepozen dokazni predlog - pritožbena novota - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - informativen dokaz
Toženec je dokaz z izvedencem elektro stroke predlagal šele v prvi pripravljalni vlogi (s katero bi smel le odgovoriti na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi - 452. člen ZPP), torej prepozno in ga že iz tega razloga sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 11, 11/1, 92, 92/1.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - izročitev nepremičnine v posest - rei vindicatio - domneva o lastniku nepremičnine - izpodbojna zakonska domneva
V primeru, da bo toženka v postopku po izbrisni tožbi uspela, bo moralo sodišče v konkretnem primeru tožbeni zahtevek zavrniti. Odločilno predhodno pravno vprašanje torej je, ali sta tožnika postala lastnika predmetne nepremičnine, ki ju upravičuje do izročitve v posest.