začasna odredba - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - predlog za podaljšanje
Iz tožnikovega predloga izhaja, da pravočasno predlaga podaljšanje veljavnosti že izdane začasne odredbe v tem postopku in ne izdajo (nove) začasne odredbe. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati utemeljenost predstavljenih razlogov za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - izkazanost škode - razžalitev dobrega imena in časti
Po presoji pritožbenega sodišča zatrjevane škode tožnici ni treba dokazati z dokazili o opravljeni psihološki ali psihiatrični terapevtski obravnavi. Razžalitev dobrega imena in časti je nedovoljen poseg v osebnostno pravico, zaradi katerega je tožnica doživljala zatrjevana negativna čustva in negativne občutke, ki brez dvoma pomenijo psihično trpljenje in pravno priznano škodo v skladu s prvim odstavkom 179. člena OZ.
plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - stroški postopka
Ker je glede na zakonska določila bilo toženkama naloženo plačilo zgolj tistega, kar bi sicer, če tožnica plačila sodnih taks ne bi bila oproščena, morali le-tej plačati kot del njenih potrebnih pravdnih stroškov, ZST-1 pa ne predvideva taksne oprostitve tudi za stroške postopka, je njuna predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilno kot neutemeljena zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023284
ZPP člen 338, 338/3.
sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi - način izpolnitve obveznosti - posojilo
Tožena stranka v pritožbi ponavlja, da se je zavezala, da posojilo vrne. Da se bo tožeča stranka lahko poplačala iz aparatov za profesionalno nego obraza (za katere tožena stranka priznava, da jih tožeči stranki še ni izročila), ni pravno upošteven pritožbeni razlog, s katerim bi tožena stranka lahko uspešno izpodbijala izdano sodbo na podlagi pripoznave.
prodajna pogodba - pravica do izjave - gospodarski spor majhne vrednosti
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice toženke do izjave) ni podana. Toženka je namreč sklep z dne 26. 2. 2018 s prilogami (in ne sklep s prilogami z dne 7. 3. 2018, ki ne obstaja,) prejela 7. 3. 2018. Slednje je razvidno iz vročilnice, ki se nahaja v spisu in ki jo je hkrati z navedbo datuma prejema toženka lastnoročno podpisala. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje toženki z ustreznim pozivom v sporu majhne vrednosti vročilo v odgovor tožničino dopolnitev tožbe, na katero toženka ni odgovorila. Skladno z navedenim je bila toženki zagotovljena pravica do izjave, vendar je le-ta v nadaljnjem pravdnem postopku (op. vložila je ugovor v izvršilnem postopku) v sporu majhne vrednosti ni udejanjila, zato ne gre za očitano bistveno kršitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022695
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. OZ člen 403, 1017, 1017/3, 1017/4, 1025, 1034, 1034/2, 1034/3. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 21a.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - dobava plina - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - subsidiarno poroštvo - zakonito poroštvo - stroški izterjave dolga - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - obvestitev poroka
Stroški dobave plina in stroški oglasne deske so obratovalni stroški. Ker gre za obratovalne stroške, je toženka (lastnica stanovanja) za njihovo plačilo subsidiarno odgovorna na podlagi določbe petega odstavka 24. člena SZ-1 in ima takšna njena odgovornost naravo zakonitega poroštva.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo naroka - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prometni zastoj
V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se tožnik sklicuje na izreden dogodek, in sicer zastoj na cesti, ki je bil tako obsežen, da je predstavljal nepričakovano oviro, saj ni običajno, da se zastoj prične že pri Lukovici. Glede na to, da je imel tožnik na razpolago še enkrat toliko časa, kot bi potreboval za pot od doma do sodišča in je polovico tega časa porabil v zastoju, za katerega trdi in dokazuje, da je bil izreden, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilna ocena prvostopenjskega sodišča, da gre za očitno neupravičen razlog.
priposestvovanje - dobra vera - dobroverna posest - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je dokazala, da je bila ves čas dobroverna posestnica dela parcele, katero zahteva na podlagi priposestvovanja. Toženci so bili sicer vpisani v zemljiško knjigo kot lastniki do celote, vendar je na podlagi delilne pogodbe, ki ni bila pravilno prenesena v zemljiško knjigo, pravni prednik tožnika prevzel v posest sporni del parcele in s pravno prednico tožencev to tudi v naravi razdelil. Toženci niso bili na sporni parceli desetletja. Tožnik je dokazal, da je bil dobroveren, tožene stranke pa niso dokazale izvrševanje svoje posesti oziroma nedobrovernosti tožeče stranke.
delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - prenos solastniškega deleža - učinek vpisa v zemljiško knjigo - velikost solastnega idealnega deleža - življenjske potrebe
Vpis pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi pa na podlagi 5. člena ZZK-1 učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022893
ZPP člen 99. OZ člen 6, 768, 782.
odškodninska odgovornost odvetnika - odvetniška napaka - prenehanje mandatne pogodbe - odstop od mandatne pogodbe - pooblastilo - preklic pooblastila - zahteva pisnosti - vzročna zveza
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi tožnik lahko le pisno odstopil od mandatne pogodbe. V pisni obliki mora biti dano ali preklicano le pooblastilo (gre za t.i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih oseb). Za sklenitev ali odstop od mandatne pogodbe (tu gre za notranje razmerje med strankama) pa pisna oblika ni predpisana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00029911
ZST-1 člen 34a, 34a/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebinsko odločanje - nedovoljen ugovor - neobrazložen ugovor - zavrnitev ugovora
Dolžnik v pritožbi utemeljeno ponavlja ugovorne trditve zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse in s tem pričakuje vsebinsko obravnavo njegovega ugovora. Če je bil ugovor pravočasen in popoln, bi moralo sodišče prve stopnje o njem vsebinsko odločiti, ne pa ga zavreči kot nedopustnega. Če dolžnik ni ugovarjal nobenega izmed zakonsko dopustnih razlogov, je lahko zato ugovor neobrazložen, pavšalen in s tem neutemeljen. Ni pa nedopusten in mora sodišče o njem vsebinsko odločiti.
Pri navidezni pogodbi soglasje volj ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek zunanjega videza pogodbe. Če pa le ena izmed pogodbenic odda pravnoposlovno izjavo, vendar noče pravnih posledic, ki jih njena izjava vsebuje, ne da bi s tem seznanila svojo sopogodbenico, in to pridrži zase, gre za miselni (tihi) pridržek/mentalno rezervacijo. Ta na veljavnost pravnega posla ne vpliva zato, ker pravni red varuje dobroverno nasprotno stranko.
Poroštvo je dopustno časovno omejiti na dve leti od sklenitve pogodbe.
Sodišče je pravilno zavrnilo primarni in podredni zahtevek iz razloga časovno omejenega poroštva.
V primeru stečaja glavnega dolžnika poroštvo ne deli usode glavne obveznosti, saj porokova obveznost ostane nespremenjena in porok jamči za takšno obveznost glavnega dolžnika, kot je bila določena ob sklenitvi poroštvene pogodbe.
Čeprav je prvo sodišče storilo postopkovno kršitev, ta v ničemer ne vpliva na odločitev, saj je prvo sodišče podredni zahtevek prvenstveno zavrnilo iz razloga časovno omejenega poroštva,
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00024071
ZFPPIPP člen 342, 342/2. OZ člen 50.
stečaj pravne osebe - prodaja premoženja v stečajnem postopku - vknjižba lastninske pravice - pogodba s slamnatim kupcem - navidezna (simulirana) pogodba - hoteno in sporazumno neskladje med voljo in izjavo pogodbenikov - pooblastilo za sklenitev pogodbe
Navidezna pogodba je pogodba, ki sta jo stranki sklenili, ne da bi imeli namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina te pogodbe.
Nujna značilnost navidezne pogodbe je, da stranki namenoma izjavita voljo z vsebino pogodbe, ki je ne želita skleniti.
V situaciji, ko namesto pravega kupca sklepa pogodbo slamnati kupec, gre za navidezno pogodbo le v primeru, če prodajalec za dogovor med resničnim kupcem in navideznim kupcem ve in je tudi njegova volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec.
Le v primeru, če bi bilo izkazano, da je bila upraviteljeva volja drugačna od zapisane, bi bila prodajna pogodba navidezna.
sklenitev pogodbe - posojilna pogodba - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - navidezna (simulirana) pogodba - pogodbena volja strank - prava pogodbena volja - dokazno breme o drugačni naravi pogodbe
Značilnost navidezne pogodbe, kot jo ureja 50. člen OZ, je, da stranki simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve ne želita. Njuno soglasje ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama, takšna pogodba ni nična, temveč je neobstoječa. Ker je bil tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen (kot bo obrazloženo v nadaljevanju), pritožbeno sodišče ni problematiziralo dejstva, da tožnik s trditvami o navideznosti pogodbe napačno uveljavlja njeno ničnost (pogodba ni nična zato, ker je navidezna). Pri navidezni pogodbi gre torej za hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven. Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.
ZST-1 tarifna številka 5122. ZST-1 člen 11, 13, 13/1.
plačilni nalog - plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Pritožničine trditve v zvezi s tem, da v stečajnem postopku ne bo poplačana, čeprav ima terjatev do stečajnega dolžnika v višini ene polovice nepremičnine, ker je upraviteljica prerekala njeno ločitveno pravico, nima zveze z odmero sodne takse in so takšne pritožbene navedbe nepomembne za odločanje o taksni obveznosti, saj morebiten uspeh ali neuspeh stranke v postopku v tej fazi postopka ni povezan z njeno obveznostjo plačila sodne takse, ki je odmena za delo sodišča.
dogovor o pridobitvi lastninske pravice - določljivost tožbenega zahtevka - sprememba tožbe
Toženec ni uspel dokazati, da bi bil lastnik stanovanja oziroma da bi imel kakšno drugo pravno podlago za uporabo stanovanja, ki bi preprečevala njegovo izpraznitev. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je pravilna uporaba določbe 111. člena SZ-1, ki določa, da oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito in lahko lastnik zahteva izpraznitev stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00022725
ZPP člen 328, 328/1, 328/2, 367, 367/1, 367b, 367b/1, 367b/2, 367b/3, 367b/4. ZNP člen 34. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3, 132. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1. ZD člen 163.
pravnomočen sklep o dedovanju - popravni sklep - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - zavrženje revizije - obravnavanje vloge kot revizije - predlog za dopustitev revizije - razlikovanje med revizijo in predlogom za dopustitev revizije - prehodne in končne določbe - novela ZPP-E - sprememba zakona
Pred ZNP-1 revizija v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega postopka, ni bila dovoljena. ZNP-1 v 37. členu dopušča revizijo v nepravdnih postopkih pod pogoji, ki jih določa ZPP.
ZDZdr člen 46, 46/2, 47, 47/2, 62, 62/1. URS člen 19, 19/1.
sprejem osebe v varovani oddelek - sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pravica do osebne svobode - zaslišanje - zaslišanje pridržane osebe - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi
Utemeljen je očitek o storjeni absolutno bistveni kršitvi določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni odločalo na podlagi neposrednega stika z udeležencem in ga ni zaslišalo, ob tem pa ni ugotovilo dejstev, da lahko to izjemoma stori, torej da zdravstveno stanje tega ne omogoča oz. da oseba to odkloni.