prodajna pogodba - pravica do izjave - gospodarski spor majhne vrednosti
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice toženke do izjave) ni podana. Toženka je namreč sklep z dne 26. 2. 2018 s prilogami (in ne sklep s prilogami z dne 7. 3. 2018, ki ne obstaja,) prejela 7. 3. 2018. Slednje je razvidno iz vročilnice, ki se nahaja v spisu in ki jo je hkrati z navedbo datuma prejema toženka lastnoročno podpisala. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje toženki z ustreznim pozivom v sporu majhne vrednosti vročilo v odgovor tožničino dopolnitev tožbe, na katero toženka ni odgovorila. Skladno z navedenim je bila toženki zagotovljena pravica do izjave, vendar je le-ta v nadaljnjem pravdnem postopku (op. vložila je ugovor v izvršilnem postopku) v sporu majhne vrednosti ni udejanjila, zato ne gre za očitano bistveno kršitev.
ZFPPIPP člen 124, 124/2, 126, 126/2, 374, 374/13. ZZK-1 člen 96, 96/1.
osebni stečaj - stečajni upravitelj - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo - ugotovitveni sklep - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - sprememba lastništva - razdelitev premoženja upnikom
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.
Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - izkazana javna korist
V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje. Ker v obravnavanem primeru pravno razmerje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, še ne obstaja, prekinitev postopka ni dopustna.
odškodnina - delovna nesreča - vzročna zveza - zahteva po postavitvi novega izvedenca - padec z lestve
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izvedenec z izdelavo pisnega mnenja oziroma ob ustnem zaslišanju v zadostni meri odgovoril na pripombe pravdnih strank in torej temeljijo tožničine težnje po postavitvi novega izvedenca le v njenem nestrinjanju z izvedenčevimi ugotovitvami, kar ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP. Izvedenska ekspertiza je jasna, popolna in razumljiva ter jo je mogoče preizkusiti, v njej pa tudi ni podanih takšnih nasprotij (notranjih nasprotij ali nasprotij z raziskanimi okoliščinami) in pomanjkljivosti oziroma ni podanega takšnega utemeljenega dvoma v njeno pravilnost, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretni zadevi po ustnem zaslišanju izvedenca angažirati drugega, novega izvedenca.
Izvedenec je ugotovil tri možne vzroke za nastanek sporne delovne nesreče, in sicer gre za delavčevo nepazljivost pri sestopu, neustrezno hrbtno zaščito lestve in prah na lestvi. Glede na navedeno so v predmetni pravdi nerelevantne vse tožničine navedbe, ki ne morejo imeti oziroma nimajo vpliva na te tri naravne vzroke za nastanek delovne nesreče. Prah na lestvi in neustrezno hrbtno zaščito je kot možna (so)vzroka opredelil šele angažirani izvedenec. Gre za vzroka, ki izhajata le iz dokaza in ki nimata podlage v tožničinih pravočasnih trditvah. Kljub navedenemu pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je do delovne nesreče prišlo zaradi delavčeve trenutne nepazljivosti pri sestopanju po lestvi in ne zaradi protipravnih opustitev toženke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da premajhen odmik hrbtne zaščite in prah nista v pravno relevantni vzročni zvezi z nastalo poškodbo.
Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES člen 15. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4. Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) člen 1. OZ člen 346.
državna pomoč - evropska sredstva - nenamenska poraba sredstev - zastaranje - zastaralni rok - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - pravo EU - sodba Sodišča Evropske unije
V zvezi z zastaranjem je bistven 3. člen Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, ki določa, da pregon zastara v štirih letih od storitve nepravilnosti, pri čemer sektorski predpisi lahko določijo krajši zastaralni rok, ki ne sme biti krajši od treh let. Katerokoli dejanje pristojnega organa v zvezi s preiskavo ali sodnim postopkom, ki se nanaša na nepravilnost in o katerem je organ obvestil zadevno osebo, v skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe pretrga zastaranje in po vsakem takšnem dejanju, ki pomeni pretrganje zastaranja, zastaralni rok začne teči znova.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da desetletnega zastaralnega roka, ki ga je v času sklenitve pogodbe urejala Uredba Sveta (ES) 659/1999, sedaj pa je urejen v Uredbi Sveta (EU) 2015/1589, ni mogoče uporabiti, potrebno pa je preveriti, ali so podani pogoji za uporabo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, in sicer ali gre za kršitev določb zakonodaje skupnosti, ali se ta nanaša na dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta in ne tožnice, pri čemer mora takšna kršitev škodljivo vplivati na proračun skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravlja, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov, bodisi z neupravičenimi izdatki. V primeru, da ti pogoji ne bodo podani, se za vprašanje zastaranja uporabi splošni petletni zastaralni rok iz 346. člen OZ.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sodišče izda predlagano začasno odredbo, če upnik (tožnica) v predlogu verjetno izkaže obstoj terjatve zoper dolžnika in hkrati kumulativno eno od predpostavk, določenih v 1., 2. ali 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Upnikova verjetna izkazanost teh zakonskih pogojev pomeni, da mora v predlogu navesti takšna dejstva, iz katerih izhaja verjetna izkazanost pogojev, za takšna zatrjevana dejstva pa mora tudi predlagati dokaze, ki zatrjevana dejstva dokazujejo. Navedeno izhaja že iz samega zakonskega besedila 272. člena ZIZ (enako tudi iz 270. člena ZIZ, ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja denarne terjatve), pa tudi iz razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP), ki se glede na določila 15. in 239. člena ZIZ uporablja tudi v postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami.
razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - prosta presoja dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - načelo materialne resnice - glavna in stranska sankcija - odvzem predmeta (osebnega avtomobila) - pravica do pravnega varstva - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - kršitev materialnih določb zakona - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb
Da je zasledovani cilj mogoče doseči prav z odvzemom predmetnega vozila, ki je last obdolženčeve partnerke B. P., je tudi po oceni pritožbenega sodišča že ustrezno utemeljilo prvostopenjsko sodišče. Obdolženi je namreč istovrstne prekrške v preteklosti že storil s tem osebnim avtomobilom znamke VW Golf, last B. P., zato glede na njuno partnersko povezanost obstoja realna nevarnost, da bi obdolženec do tega vozila še naprej imel dostop in z njim ponavljal prekrške, v kolikor se mu z odvzemom vozila to ne prepreči. Po oceni pritožbenega sodišča je podana tudi sorazmernost ukrepa odvzema predmeta v ožjem smislu, z vidika formalnega lastnika vozila, saj je B. P. ob seznanitvi prvostopenjske sodnice in predočenju, da je osebni avtomobil, ki je njena last, že bil v postopkih o prekršku začasno zasežen in glede na njeno odgovornost, kot lastnice motornega vozila za prekrške v cestnem prometu, izpovedala, da ji je odgovornost lastnika motornega vozila poznana, zato odvzem vozila ne pomeni nesorazmernega posega v ustavno zavarovano pravico do zasebne lastnine oziroma je podano sorazmerje med ciljem, ki se zasleduje z odvzemom vozila (varnostjo prometa) in posegom v lastninsko pravico lastnice vozila.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024585
OZ člen 51, 51/2, 51/4, 58, 558. ZD člen 117. ZOR člen 67, 67/4.
spor o zapuščini - pogodba o dosmrtnem preživljanju - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - stanovanje - prodaja stanovanja - nakup drugega stanovanja - predmet dedovanja - trenutek sklenitve pogodbe - obseg predmeta prenosa - obličnost pogodbe - overitev pogodbe pri notarju - notarski zapis - pisnost pogodbe - ustni dogovor - konkludentno ravnanje - realizacija dogovora - pogodbeni namen - dvostransko obligacijsko razmerje - odplačna pogodba - dedovanje - neodplačnost
Podani so pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe. Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja in gre za neodpravljivo nesklepčnost.
Če zakon določa, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, to velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve. Prvotna pogodba o dosmrtnem preživljanju bi zato morala biti, da bi bil njen predmet tudi kasneje pridobljena nepremičnina, ustrezno spremenjena oziroma dopolnjena v obliki notarskega zapisa.
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne gre za razpolaganje z zapuščino (s premoženjem, ki obstaja v trenutku zapustnikove smrti), ampak s preživljalčevim premoženjem, ki obstaja v trenutku sklenitve pogodbe. Poleg tega je oporoka enostranska, preklicna, v predpisani obliki in strogo osebna dana izjava volje, s katero oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti, pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa gre za dvostransko obligacijsko razmerje z elementi odplačnosti, kar se izključuje z neodplačno naravo oporočnega razpolaganja.
garancija za napake stvari - neustrezne pnevmatike - dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - dokazna vrednost izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo - pravočasno uveljavljanje kršitev postopka - trditveno in dokazno breme glede napake
Strokovno mnenje, ki ga po naročilu ene od strank pred pravdo izdela izvedenec, glede na ustaljeno stališče sodne prakse nima neposredne dokazne vrednosti, ampak ga je treba obravnavati le kot del trditvene podlage stranke, ki se na takšno mnenje sklicuje.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - cesijska pogodba - prenos terjatve na novega upnika - interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe (zainteresirane osebe) - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve (z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o prenosu terjatve) bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi s tem poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze. Breme substanciranja je odvisno od možnosti dostopa do relevantnih informacij. Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče. Glede drugih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Tega trditvenega bremena pa dolžnica ni zmogla.
Določbe ZUKSB splošnim določbam OZ ne nasprotujejo niti njihove uporabe ne izključujejo.
Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Obvestilo dolžniku o odstopu tako ni pomembno za sklenitveno pogodbeno fazo, temveč za fazo izpolnitve pogodbe. Glede na navedeno ne drži, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sklepa o izvršbi, ker upnik v predlogu za izvršbo ni izkazal, da je bil glavni dolžnik ter dolžnica obveščena o prenosu terjatve. Za dovolitev izvršbe v korist upnika, ki ni upnik po izvršilnem naslovu, je zadostovala določna označba javne ali po zakonu overjene listine, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena nanj.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - plačan komunalni prispevek - obstoječi objekt
Sodišče prve stopnje je obsežno povzelo cenitveno poročilo cenilca z dne 27. 12. 2017 in njegov odgovor na pripombe prvega dolžnika z dne 12. 2. 2018. V odgovoru je cenilec argumentirano zavrnil vse pripombe.
ZD člen 30, 34, 52. ZTLR člen 21, 22, 23. ZZZDR člen 59.
ureditev lastninskih razmerij - skupna lastnina - nujni delež - darilna pogodba - darilna pogodba med zakoncema - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - skupna gradnja - lastninska pravica v pričakovanju - trditveno in dokazno breme - vrnitev v zapuščino
Tožnik mora v tožbi za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža navesti vrednost zapustnikovega premoženja ob smrti (vrednost zapuščine), ali je zapustnik napravil oporoko in kakšna so oporočna razpolaganja, da je nujni dedič in kdo so ostali nujni dediči, da se z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj nujnega deleža ne da pokriti in s katerimi darili je bil nujni delež prikrajšan in v kakšni vrednosti. Pritožničino stališče, da je za presojo tožbenega zahtevka na vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža potrebno, da tožnik v tožbi zatrjuje vrednost nepremičnin v določenem trenutku, je neživljenjsko, saj bi mu postavilo nesorazmerno breme in s tem poseglo v pravico do učinkovitega sodnega varstva. Uporaba 30. člena ZD je v domeni sodišča. V domeni strank pa je zatrjevanje dejstev, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi vrednost darila na zakonsko predviden način. Pri tem ni pomembno, katera stranka navede dejstva, na podlagi katerih sodišče opravi vrednotenje.
Institut trditvenega in dokaznega bremena pomeni, da sodišče odloči v škodo stranke, ki ga nosi, če ta dejstva ne bi bila zatrjevana ali dokazana - ne pomeni pa, da lahko dejstva zatrjuje in dokazuje le tista stranka.
Tako pri ocenjevanju vrednosti darila kot pri upoštevanju nujnega deleža pri tožbah na razveljavitev darilne pogodbe zaradi njegovega prikrajšanja gre za uporabo materialnega prava, ki ni v domeni strank in zato njihova aktivnost ni pomembna. Neprerekana so lahko le dejstva (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče tako v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZD ne sme poseči v nujni delež prvega toženca, pri čemer njegova aktivnost ali pasivnost v postopku ni pomembna. Prav tako je zgoraj pojasnjeno, da je določanje vrednosti darila v domeni sodišča (52. člen ZD) in zato ni pomembno, ali je toženec tožnikovo oceno prerekal ali ne. Sodišče vrednost določi na zakonsko predviden način, stranke pa pri tem zatrjujejo dejstva in ponudijo dokaze, na podlagi katerih sodišče vrednotenje opravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00027257
ZPP člen 14. ZVZD-1 člen 3, 3-1. OZ člen 6, 6/2, 147, 169, 173.
delovna nesreča - odškodninska odgovornost delodajalca - denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja - načelo popolne odškodnine - plačilo na roko - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo
Skladno z drugim odstavkom 173. člena OZ denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja res ne more biti višja od zneska, ki bi ga oškodovanec dobival od umrlega, če bi ostal živ, vendar pa sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni odločilo v nasprotju z v to določbo implementiranim načelom popolne odškodnine (169. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja pravilno upoštevalo tudi zaslužek pokojnega, ki ga je prejemal na roke, saj je takšno stališče skladno s sodno prakso.
ZPP člen 11, 319.. ZIZ člen 56, 56/2, 56/3, 61, 61/3.
učinek pravnomočnosti - zloraba procesnih pravic - ugovor po izteku roka
Tudi zlorabe procesnih pravic namreč sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo. Pravnomočnost je kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami), v pravnomočno odločitev pa se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi pod omejenimi zakonskimi pogoji. Dolžnik lahko v izvršilnem postopku izpodbija pravnomočni sklep o izvršbi le pod zakonskimi pogoji ugovora po izteku roka, ki v obravnavani zadevi, niso bili izpolnjeni.
odškodninska odgovornost države - pravno priznana škoda - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - izvršilni postopek - neupravičena obogatitev
Tožniku torej zatrjevana škoda dejansko ni nastala, saj je zaradi očitane zamude v izvršilnem postopku nazadnje od prodane nepremičnine dobil več, kot bi sicer.
Tožnikovo prepričanje, da se je toženka okoristila s kupnino, ki naj bi jo sodišče predolgo zadrževalo na svojem računu, je očitno zgrešeno. Takšni depoziti se namreč ne obrestujejo, zato sodišče od nakazane kupnine ni moglo imeti nobene koristi. Pogoj za uspešno uveljavljanje obogatitvenega zahtevka po 190. členu OZ je izkazano okoriščenje na eni in prikrajšanje na drugi strani, kadar za to ni pravnega temelja, ter vzročna zveza med njima.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo naroka - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prometni zastoj
V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se tožnik sklicuje na izreden dogodek, in sicer zastoj na cesti, ki je bil tako obsežen, da je predstavljal nepričakovano oviro, saj ni običajno, da se zastoj prične že pri Lukovici. Glede na to, da je imel tožnik na razpolago še enkrat toliko časa, kot bi potreboval za pot od doma do sodišča in je polovico tega časa porabil v zastoju, za katerega trdi in dokazuje, da je bil izreden, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilna ocena prvostopenjskega sodišča, da gre za očitno neupravičen razlog.
priposestvovanje - dobra vera - dobroverna posest - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je dokazala, da je bila ves čas dobroverna posestnica dela parcele, katero zahteva na podlagi priposestvovanja. Toženci so bili sicer vpisani v zemljiško knjigo kot lastniki do celote, vendar je na podlagi delilne pogodbe, ki ni bila pravilno prenesena v zemljiško knjigo, pravni prednik tožnika prevzel v posest sporni del parcele in s pravno prednico tožencev to tudi v naravi razdelil. Toženci niso bili na sporni parceli desetletja. Tožnik je dokazal, da je bil dobroveren, tožene stranke pa niso dokazale izvrševanje svoje posesti oziroma nedobrovernosti tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022695
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. OZ člen 403, 1017, 1017/3, 1017/4, 1025, 1034, 1034/2, 1034/3. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 21a.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - dobava plina - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - subsidiarno poroštvo - zakonito poroštvo - stroški izterjave dolga - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - obvestitev poroka
Stroški dobave plina in stroški oglasne deske so obratovalni stroški. Ker gre za obratovalne stroške, je toženka (lastnica stanovanja) za njihovo plačilo subsidiarno odgovorna na podlagi določbe petega odstavka 24. člena SZ-1 in ima takšna njena odgovornost naravo zakonitega poroštva.