DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00023797
URS člen 35, 42, 42/2.. OZ člen 131, 132, 165, 179, 179/1, 179/2.
odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - nezakonita izključitev - lovsko društvo - kršitev pravice do združevanja - okrnitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravična denarna odškodnina - gotova bodoča škoda - osebnostne pravice
Osebnostne pravice spadajo med temeljne pravice in svoboščine, ki jih varuje že Ustava, ki nekatere osebnostne pravice tudi našteva, v 35. členu pa je vsebovana generalna klavzula (zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete, zasebnosti in drugih osebnostnih pravic). Ne obstajajo numerus clausus osebnostnih pravic, saj se ustvarjajo vedno novi vidiki posegov v osebnost. Osebnostne pravice so po naravi pravice, ki imajo civilno naravo, kar vključuje tudi pravico do odškodnine. Pravica do združevanja je tudi po presoji pritožbenega sodišča osebnostna pravica (v sodni praksi v določenih zadevah višja sodišča menijo nasprotno – prim. odločbe VSL I Cp 2623/2017, VSL I Cp 863/2017), ima ne le politični, pač pa tudi civilni aspekt in je v primeru kršitve ob izpolnitvi pogojev oškodovanec upravičen do odškodnine (da ima taka pravica civilni aspekt, je zavzelo stališče že Evropsko sodišče za človekove pravice – prim. sodba z dne 4.7.2017 – application no. 38458/2015 – točka 55).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00022865
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/1. ZUPJS člen 11, 11-3. ZPP člen 11, 108, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zakonec - povezanost z družino - razveza zakonske zveze - neustavnost - zloraba procesnih pravic
Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke se ne upošteva njen zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Zakonska določba je jasna in jo tudi ustaljena sodna praksa razlaga tako, da morata biti za neupoštevanje zakonca kumulativno izpolnjena oba pogoja.
ZJC-B člen 19, 19/78. URS člen 69. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ-UPB1 člen 190.
razlastitev - dejanska razlastitev - de facto razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - tek zamudnih obresti - pravica do izjave - ugovor zastaranja - pravica do zasebne lastnine - pravna razlastitev
V obravnavanem primeru bi institut zastaranja omejeval pravico do sodnega varstva tožnika in pravico do zasebne lastnine. Država, ki je tožnika dejansko razlastila, šele po več kot 10 letih pa speljala tudi pravno razlastitev, je ravnala nezakonito. Tožniku ni mogoče očitati, da ni sprožil postopka razlastitve (kateremu bi sledil postopek za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine), saj mu zakon tega ni dopuščal. Lastnik je ostal le na papirju. Država ni trdila, da je ob odvzemu posesti ponudila odškodnino takratnemu lastniku. Razlastitveni zavezanec ima možnost zahtevati zakonske zamudne obresti za čas od odvzema posesti do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi. Če bi obveljalo stališče toženke, bi tožnikov zahtevek iz naslova obresti zastaral prej, preden bi ga lahko uveljavljal na sodišču. Zastaranje zanj ni moglo začeti teči prej, preden bi lahko zahteval odškodnino od države.
SPZ člen 142, 142/2.. ZIZ člen 53, 210, 210/1, 210/2, 210/4.. ZFPPIPP člen 19, 22.
neposredno izvršljiv notarski zapis - učinki vknjižbe zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - zastavljena nepremičnina - zakonec - izvirna pridobitev lastninske pravice - izločitvena pravica - ločitvena pravica - poplačilo iz zastavljene nepremičnine
Zastavna pravica upnice na solastniškem deležu dolžnice še vedno obstoji, zato slednja odgovarja za hipotekarno obveznost (s hipoteko zavarovano terjatev upnice) kot realna dolžnica. V tem stvarnopravnem razmerju nastopa kot zastaviteljica, torej oseba, proti kateri učinkuje zastavna pravica, izvršba zoper njo pa je bila dovoljena zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi.
Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku ni povezano z vprašanjem obstoja upničine terjatve, temveč zgolj z vprašanjem resničnega (dejanskega) lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma obsegom stečajne mase.
Ločitvena pravica predstavlja posebno upravičenje v okviru stečajnega postopka, torej pravico do prednostnega poplačila iz določenega premoženja insolventnega dolžnika. Po naravi stvari je ta pravica povezana s premoženjem, ki je v lasti stečajnega dolžnika oziroma sodi v stečajno maso, pogojena pa je s tem, da upnik še pred začetkom stečajnega postopka pridobi na njem zastavno pravico. Pritožbene navedbe, da je o neobstoju hipoteke na solastniškem deležu dolžnice odločeno že s sklepi o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v postopku osebnega stečaja nad B.Ž., torej niso utemeljene.
izvršba na nepremičnine - dolžnikov ugovor - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - višina terjatve - vrednost nepremičnine - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - ugotovljena vrednost nepremičnine
Niti 169. člen ZIZ, niti odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere se sklicuje pritožba, ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, v vseh primerih izključena. Treba je upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V tej fazi postopka, ko še ni ugotovljena vrednost dolžničine nepremičnine oz. njenega solastninskega deleža na njej, sodišče prve stopnje ni imelo zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi oz. predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve, ki je predmet izterjave v tem postopku. Tudi ob upoštevanju v pritožbi zatrjevane vrednosti nepremičnine dolžnica s sklicevanjem nanjo zaenkrat ne more uspeti, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi imela v lasti drugo nepremičnino oz. morebitno drugo premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči zaradi poplačila upnikove terjatve, in tega niti pritožba ne trdi, še manj pa izkaže. Bo pa to v nadaljevanju postopka moralo presojati sodišče prve stopnje, in sicer v okviru določb 169. in 71. člena ZIZ.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83, 104, 105, 105/1, 105/2.. ZPP člen 347, 348, 348/5.
pogodba o štipendiranju - razlaga določil pogodbe - sporna pogodbena določila - rok za izpolnitev obveznosti - pravilnost dokazne ocene - pritožbena obravnava
Na pritožbeni obravnavi je v skladu s petim odstavkom 348. člena ZPP sodišče druge stopnje ponovilo tiste dokaze, glede katerih je podvomilo v pravilnost dokazne ocene, in sicer je zaslišalo pričo D. V.
Prvi odstavek 82. člena OZ določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo.
Pogodba je bila pripravljena s strani tožnice v skladu s pogoji javnega razpisa in se stranki o njeni vsebini nista pogajali, zato je potrebno nejasna določila razlagati v korist stranke, ki pri sestavi vsebine v naprej pripravljene pogodbe ni sodelovala (83. člena OZ).
Kasnejša razlaga spornih pogodbenih določil, ki jo je tožnica nudila štipendistom, je tako za predmetni postopke nerelevantna.
ObrZ člen 31, 31/3. ObrZ-E člen 30, 30/2, 35, 35/1.
spor majhne vrednosti - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarine
Do 27. 10. 2013 je bilo članstvo v Zbornici za osebe, ki so pridobitno opravljale obrtno dejavnost, obvezno, zato pristopne izjave niso bile predvidene. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona - ObrZ-E pa članstvo v Zbornici ni bilo več obvezno, temveč temelji na prostovoljni izjavi člana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00023022
SZ-1 člen 30. OZ člen 197. ZD člen 132, 145, 145/1. SPZ člen 41, 72, 72/2.
dedovanje - nastanek dediščinske skupnosti - dediščinska skupnost - skupni lastniki - stroški upravljanja - obratovalni stroški - stanovanje - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika
Kljub temu, da iz sklepa o dedovanju izhaja, da sporna nepremičnina ni bila predmet dedovanja po zapustnici, je na njej skladno s 132. členom ZD in 41. členom SPZ v trenutku smrti zapustnice nastala dediščinska skupnost med dediči. Toženec je kot dedič zapustnice postal skupni lastnik sporne nepremičnine in etažni lastnik, zato ga na podlagi 30. člena SZ-1 bremeni plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 154, 154/1, 433, 433/2.
stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb ZPP - kriterij uspeha
Pravna podlaga, na podlagi katere je najemodajalec uveljavljal svoj zahtevek, so določbe ZPSPP glede sodne odpovedi, v primeru uspeha z izpraznitvenim nalogom, pa je najemodajalec upravičen tudi do povrnitve stroškov postopka.
tožba za izpodbijanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - dokazna ocena - prevalitev dokaznega bremena - procesna neaktivnost stranke - varovanje koristi otroka
Procesna neaktivnost stranke je njena možnost, ki ima v zakonu predvidene posledice, vendar jih v pravdi na izpodbijanje očetovstva ni mogoče nekritično uporabiti.
ZPND člen 3, 3/5, 19, 19/1, 21, 21/1, 21/4, 22a, 22a/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
nasilje v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - verbalni konflikt - zahtevek na izselitev - dokazna ocena verodostojnosti prič - zmotna uporaba materialnega prava - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - nesorazmernost ukrepa - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je za psihično nasilje štelo zahtevo nasprotnega udeleženca, da predlagateljica zapusti stanovanje, glede katerega je tudi sama izpovedala, da se zaveda, da se iz njega mora izseliti, ker ni njena last. Poleg tega predlagateljica ni izpovedala, da bi zaradi izselitve iz stanovanja čutila strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženost ali drugo duševno stisko.
Ugotovljena dejstva verbalnih konfliktov, obojestranskega zmerjanja ter žalitev brez subjektivnega kriterija iz petega odstavka 3. člena ZPND ne zadoščajo, da bi se predlagateljico lahko opredelilo za žrtev psihičnega nasilja.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. Zakon o zdravstveni dejavnosti člen 45. ZPacP člen 20.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodninski zahtevek - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika
Novejša slovenska pravna teorija in sodna praksa je sprejela stališče, da je razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom praviloma pogodbene narave. Obveznost bolnika je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja, obveznost zdravnika pa je izpolnitev dogovorjene zdravstvene storitve, ki ima običajno značilnosti obligacije prizadevanja. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna zdravstvena doktrina in bolniku nastane škoda, kakor tudi, če je kršena pojasnilna dolžnost, gre tako za kršitev pogodbenega razmerja. V skladu z določilom 239. in 240. člena OZ pa se dolžnik (zdravnik ali zdravstvena ustanova oziroma zavarovalnica) svoje (poslovne odškodninske) odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti, dokazati pa mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe zdravnik ni mogel (pravilno) izpolniti, ker so nastale po sklenitvi pogodbe in jih ni mogel preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti.
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti vključuje zdravnikovo pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja
Glede na mnenje izvedenca, da nasprotna udeleženka potrebuje čas zdravljenja dva meseca, je sodišče pravilno določilo čas zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Izvedenec je pojasnil, da je od zadnjega zadržanja prišlo celo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča čas dveh mesecev potreben za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - izločitev sodnika - izločitveni razlog - priznanje krivde - zavrnitev priznanja krivde - faza glavne obravnave - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - glavna obravnava - pogajanja o priznanju krivde - pravica do poštenega postopka - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do enakega varstva pravic - pravica do obrambe - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - predsednik uprave delniške družbe (d.d.) - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi
Izločitveni razlog po 3. točki drugega odstavka 39. člena ZKP (sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi, če je izdal sklep, s katerim se priznanje krivde zavrne oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne) se nanaša zgolj na fazo predobravnavnega naroka. Ta izločitveni razlog se ne razteza na fazo glavne obravnave oziroma v fazo po zaključenem predobravnavnem naroku.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 143, 143/1, 454, 454/2. SPZ člen 119.
postopek v sporu majhne vrednosti - samovoljnost - arbitrarnost sojenja - vročitev sodnega pisanja - vročitev s fikcijo - neuporaben poštni predalčnik - daljša odsotnost - prispevek v rezervni sklad - obvezna glavna obravnava
Vrnitev sodnega pisanja sodišču ni pravno odločilna okoliščina za presojo (ne)veljavnosti vročitve sodnega pisanja s fikcijo, kajti pogoj za veljavnost fikcije vročitve je le pravilno puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju in ne tudi naknadna dejanska seznanitev naslovnika s tem pisanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023087
ZPP člen 347, 347/5. SPZ člen 66, 66/1, 99, 100. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
solastnina - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - tožba za varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - upravičenja solastnika - razdelitev solastne stvari - sodna poravnava - dogovor o razdelitvi solastne stvari v naravi - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - souporaba - soposest - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenikov - poseg v izvrševanje lastninske pravice - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - negatorna tožba - pritožbena obravnava
Z izdelavo pregrade je tožena stranka posegla v dotedanji (in s sodno poravnavo dogovorjeni) način izvrševanja (so)lastniških upravičenj in tožeča stranka utemeljeno zahteva sodno varstvo (99. in 100. člen SPZ).
Zaradi narave solastninske pravice sta v solastninskih razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enakimi upravičenji drugega lastnika. Solastniku je zato mogoče odreči sodno varstvo, a le izjemoma, če bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Ker imata stanovanji pravdnih strank (torej tudi tožene stranke) vrata, ki jih je mogoče zaklepati, prehod tožeče stranke do električne omarice tako ne pomeni prostega dostopa do stanovanjskih prostorov tožene stranke. V ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja torej z dostopom tožene stranke do električne omarice ni poseženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00025940
ZPP člen 243. ZIZ člen 17, 17/1.
načelo formalne legalitete - razlaga izvršilnega naslova - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - bruto ali neto znesek - pravična denarna odškodnina
V izvršilnem naslovu opredeljena denarna obveznost, ki je v zvezi z delovnim razmerjem, je lahko v bruto ali neto znesku (vključuje pripadajoče davke in prispevke ali ne), tako v naprej ni dopustno za vsako opredelitev trditi, da gre za bruto znesek samo zato, ker je obveznost podvržena obdavčitvi in plačilu socialnih prispevkov. Ker gre za denarno obveznost, je bistvena za njeno identifikacijo in razumevanje obrazložitev sodbe.
Pritegnitev izvedenca v postopek je namenjena ugotavljanju dejstev s pomočjo strokovnega znanja izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga, in ne razjasnitvi pravnih vprašanj in preučitvi vsebine izvršilnega naslova, ki mora ostati v rokah sodišča. Sodišče prve stopnje je naložilo izvedencu, da odgovori na vprašanje, ali je dolžnik izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova, kar ni dejansko, ampak pravno vprašanje, ki zahteva presojo sodišča.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZFPPIPP člen 357.
plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - posledice zamude - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse.
Niti ZST-1 niti ZPP v primeru, da se nad taksnim zavezancem vodi stečajni postopek, ne določata posebnega roka oziroma drugačnega poteka roka za plačilo sodne takse. ZPP v 105.a členu (niti kje drugje) nastopa posledic zamude roka za plačilo sodne takse ne veže na razlog zamude.