ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. KZ-1 člen 29, 158.. OZ člen 136, 136/1, 136/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - razžalitev - razsodnost - alkoholiziranost - actio libera in causa - izvedensko mnenje - sodna razveza - denarno povračilo
Sankcija za kršitev delovne obveznosti je civilna, zato se glede odgovornosti (razsodnosti) uporabljajo določbe 136. člena OZ, ne pa določbe 29. člena KZ-1, ki sicer na podoben način opredeljuje prištevnost oziroma neprištevnost, bistveno zmanjšano prištevnost (ki izključuje krivdo) ter t. i. pravilo actio libera in causa (da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem podana njegova krivda).
Res je, da 131. člen ZDR-1 v 131. členu določa, da se regres za letni dopust izplača v enkratnem znesku, vendar izplačilo ni nezakonito, če delodajalec izplača regres v več obrokih.
ZDR‑1 v določbah o disciplinski odgovornosti, daje sodno varstvo le delavcu in sicer v 200. členu. V 3. odstavku 172. člena ZDR-1 izrecno določa, da je sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo, zato lahko delodajalec na njegovi podlagi zahteva izvršbo. Glede na ugotovitev, da toženec odločitve o disciplinski odgovornosti, ki mu je bila vročena, ni izpodbijal, tožeča stranka z izvršilnim naslovom že razpolaga, zato je zaradi pomanjkanja pravne koristi tožeče stranke za vložitev tožbe sodišče prve stopnje ob uporabi določbe 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo pravilno zavrglo.
Vložnica ni ravnala v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi, saj ni predložila zahtevane dokončne odločbe (vložnica je dokončno odločbo predložila v pritožbenem postopku). Vložnica tako ni ravnala v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi in so jo doletele sankcije določene v petem odstavku 108. člena ZPP.
V obravnavanem primeru za predlagalni delikt oziroma za kazenski pregon, kjer predstavlja predlog oškodovanca za kazenski pregon procesno predpostavko. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno dne 4. 4. 2015, ko oškodovanec, ki je bil rojen dne 24. 7. 2000, še ni bil star šestnajst let, ko bi lahko, skladno z določbo drugega odstavka 54. člena ZKP, predlog za kazenski pregon vložil tudi sam. Po določbi prvega odstavka 54. člena ZKP za mladoletnike in osebe, ki jim je popolnoma vzeta poslovna sposobnost, poda predlog oziroma vloži zasebno tožbo njihov zakoniti zastopnik, to je starši ali pa skrbnik, v primeru, da je bil oškodovancu sploh postavljen. V konkretni kazenski zadevi je kazenski postopek, sprva po obtožnem predlogu zoper obdolžena J. F. in M. R. zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, stekel na podlagi kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon, ki ga je dne 20. 4. 2015 vložila M. C., socialna delavka v Vzgojnem zavodu X. Na glavni obravnavi dne 18. 5. 2016 pa je državna tožilka tisti del obtožnega predloga, ki se nanaša na M. R., umaknila, na glavni obravnavi dne 8. 12. 2016 pa obdolženemu J. F. očitano kaznivo dejanje spremenila v kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. V taki procesni situaciji pa je postal predlog oškodovanca ali njegovega zakonitega zastopnika za kazenski pregon nujna procesna predpostavka. Iz spisovnega gradiva je sicer razvidno, da je predlog za kazenski pregon vložila socialna delavka M. C. s soglasjem direktorice oziroma ravnateljice L. Z., ki pa ni upravičena opraviti tega procesnega dejanja, saj ne more biti oškodovančeva zakonita zastopnica, in je sodišče prve stopnje s tem, ko je štelo, da je ta procesni moment podan, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Stanje stvari, razvidno iz spisovnega gradiva, pa ni dopuščalo spremembe izpodbijane sodbe. Nikakršnega dvoma namreč ni o tem, da oškodovanec zakonitega zastopnika ima, in sicer očeta L. M.. Sodišče prve stopnje je sicer slednjega povabilo na glavno obravnavo, vendarle pa s tipskim vabilom za oškodovanca. V njem je sicer navedeno, da je bil L. M. vabljen kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca, ni pa bil poučen o tem, zakaj ga sodišče sploh vabi oz. o njegovem položaju in pravicah, ki jih kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca ima. Zato je pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje v razveljavitvenem sklepu dalo navodilo, da kot prava neukemu zakonitemu zastopniku mladoletnega oškodovanca v spremnem dopisu, priloženemu vabilu na glavno obravnavo, njegovo procesno situacijo podrobneje obrazloži, predvsem v smislu pomena danega soglasja k vloženemu predlogu za kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je v skladu z navodili pritožbenega sodišča oškodovančevemu očetu poslalo navedeni spremni dopis, oškodovančev oče pa je v danem roku osmih dni podal predlog za pregon (dne 6. 7. 2017). S tem je ta procesna predpostavka za pregon kaznivega dejanja izpolnjena. Drugačna subjektivna pravna stališča zagovornika v pritožbi niso sprejemljiva. Zato očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
ZPP člen 155.. ZDR člen 130, 130/1.. ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/2.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 4, 4/2.
izplačilo dnevnic - odločitev o pravdnih stroških - povračilo stroškov na službeni poti - zasebni sektor - bivališče pravdnih strank in pooblaščencev
V spornem času (december 2011 – maj 2015) nista več veljali Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (odpovedana 30. 6. 2006) in Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (odpovedana 31. 1. 2003). Zneske, ki se niso vštevali v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, med katerimi so tudi zneski dnevnic, je določala še vedno veljavna Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta v drugem odstavku 4. člena določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, kot ga določa predpis Vlade RS, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino, v konkretnem primeru Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Ne drži torej pritožbena navedba tožene stranke, da ta uredba ne more veljati za zasebni sektor, četudi iz njenega prvega člena izhaja, da se praviloma nanaša na javni sektor. Sodišče prve stopnje je tožniku po tej podlagi utemeljeno priznalo vtoževano razliko dnevnic.
Podpis pritožnika je obvezna sestavina pritožbe. V primeru, da pritožnik vloži pritožbo nepodpisano, se ta zavrže kot nepopolna, brez poprejšnjega vračanja v dopolnitev.
Tožnica je s toženo stranko sklenila še eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dne 30. 6. 2015, in sicer za čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, kar pomeni, da je upravičena do dodatka na osnovno plačo po tretjem odstavku 73. člena ZJU, ki je bil določen za delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas - za čas projektnega dela. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je tožnica v letu 2017 s pravnomočno sodbo uspela s transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, kot je materialnopravno zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Odločilno je, da tožnici 20 % dodatek na osnovno plačo pripada, ker je sklenila in opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, po kateri ji ta dodatek pripada.
Interpretacija, ki jo je sodišče prve stopnje izpeljalo zgolj iz določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, je preozka. Glede stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na postavljenega zagovornika (zagovornika po uradni dolžnosti), je potrebno določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 97. člena ZKP ter tretjim odstavkom 92. člena ZKP. Po določbi tretjega odstavka 92. člena ZKP sodišče potrebne izdatke in nagrado postavljenega zagovornika izplača najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se ti stroški izterjajo od tistega, ki jih je po določbah tega zakona dolžan poravnati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 97. člena ZKP). Slednje pomeni, da je obdolženec dejansko oproščen plačila teh stroškov. Primerjava vsebine in namena zgoraj navedenih določb po oceni pritožbenega sodišča pripelje do razlage, da ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje obsojencu, ki je predlagal obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih, ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 97. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP (če bi s plačilom bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati). Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Kp 1361/2008 z dne 3.12.2008 in Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. III Kp 44027/2018 z dne 20.12.2018.
ZDSS-1 člen 31.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 125/1.
uporaba zakona - zavrženje revizije - prehodne in končne določbe
Le prvotna sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, medtem ko je bila sodba sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku izdana po 14. 9. 2017. Zato se postopek z izrednim pravnim sredstvom in s tem vprašanje dovoljenosti revizije rešuje po določbah ZPP, ne pa po določbi 31. člena ZDSS-1, ki ne velja več, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - denarno povračilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Pri odmeri višine denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče upoštevati prejete odpravnine na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma jo všteti v denarno povračilo, za kar se v pritožbi neutemeljeno zavzema tožena stranka.
odškodninska odgovornost delavca - direktor - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo koliko glasov je imel toženec in ali je glede na število vseh glasov pri sporni družbi, imel toženec dejansko večino pri tožeči stranki, ki mu je omogočala sprejemanje bistvenih odločitev glede poslovanja, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imel toženec večino vseh glasov pri tožeči stranki, bo moralo preveriti tudi pravilnost izračuna višine izplačane razlike v plači tožencu, upoštevajoč 342. člen Obligacijskega zakonika.
ZPP člen 339, 339/2. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59/1, 59/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pristopilo k ugotavljanju okoliščin, ki so pravno odločilne za določitev deležev na skupnem premoženju bivših zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, je pa pritrditi toženki, da dejstev, na podlagi katerih je mogoče sprejeti zaključke o denarnih in nedenarnih prispevkih bivših izvenzakonskih partnerjev k ustvarjanju in ohranjanju skupnega premoženja, ni ugotovilo popolno, obenem pa tudi materialnega prava (2. odstavka 59. člena ZZZDR) pri vrednotenju prispevkov obeh pravdnih strank ni uporabilo v celoti pravilno, saj je izostala ocena oz. primerjava posameznih prispevkov obeh pravdnih strank, ki vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju.
ZPIZ-2 člen 27, 39a.. ZZZPB člen 20.. ZPIZ člen 202, 202/1.
delna starostna pokojnina - pokojninska doba - delavec - delovno razmerje
V spornem obdobju je bil tožnik vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, z zavarovalno podlago 001, kot delavec v delovnem razmerju. Torej ni bil oseba, ki bi bila dolžna obračunavati in plačati prispevke sama, saj je bil izplačevalec prispevkov za delavce delodajale. Tako bi ga bilo mogoče obravnavati le, če bi bil zavarovan na podlagi 13. člena ZPIZ/92, torej kot družbenik in poslovodna oseba. Ker pa je bil zavarovan kot delavec v delovnem razmerju, se tudi tisto obdobje, za katera niso bili plačani prispevki, v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZPIZ/92 štejejo v pokojninsko dobo.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/4, 407, 407/1-1, 407/5. KZ člen 47, 47/2-2, 48, 48/1.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - upravičeni predlagatelj - javna seja - zahteva za izredno omilitev kazni - nove olajševalne okoliščine - zapor ob koncu tedna - vikend zapor
Po petem odstavku 407. člena ZKP sta upravičenca do predloga za spremembo pravnomočne sodbe državni tožilec ali obsojenec oz. obsojenka. Pomeni, da sprememba pravnomočne sodbe ni odvisna le od predlogov zadnjih dveh, ampak tudi od državnega tožilca kot njune nasprotne stranke.
Pri tako imenovani nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP so zaradi pravnomočnosti sodb upoštevane le okoliščine iz teh sodb. Kasneje nastale okoliščine so bile včasih podlaga za zahtevo za izredno omilitev kazni, ki kot izredno pravno sredstvo ni več predvideno. Uveljavljani izpodbojni razlog nepravilne odločbe o kazenski sankciji je tako brezpredmeten in brezpredmeten je tedaj, ko je obrazložen z okoliščinami, ki so v zvezi s samim izvrševanjem kazni, kar vse je predmet drugih postopkov.
ZPIZ člen 44, 44/1, 46.. ZLPP člen 18, 24, 25.. ZTPDR člen 49.. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 43, 49.. ZDR-1 člen 126.
matična evidenca - dopolnitev, poprava in izbris podatkov - lastninsko preoblikovanje - interna razdelitev delnic in notranji odkup delnic
Oba obravnavana zneska izplačil se vštejeta v pokojninsko osnovo in posledično ni nobene podlage za izbris podatkov iz matične evidence. Oba obravnavana zneska sta bila izplačana kot del plač, plačani pa so bili tudi prispevki. Pomeni, da je z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom nezakonito izrečeno, da se obravnavani podatki brišejo iz matične evidence zavarovancev, zato je z izpodbijanim ugoditvenim delom sodbe utemeljeno odpravljen.
ZMEPIZ-1 člen 31, 31/1, 78, 79, 82.. ZPIZ-2 člen 6, 13, 13/2, 16, 18, 18/3, 22, 130, 177, 177/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - status študenta - poslovodenje - družbeništvo
Zavarovanje iz 18. člena ZPIZ-2 se po 177. členu ZPIZ-2 ne vzpostavi le za nazaj, temveč glede na izrecno določbo 3. odstavka 18. člena ZPIZ-2 šele ob pogoju, da oseba ni zavarovana po kateri drugi podlagi iz 14. do 17. ter 19. ali 25. člena ZPIZ-2. Po stališču pritožbenega sodišča enako velja tudi, če obstoji pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje po drugi podlagi, pa prijava v zavarovanje ni bila vložena. Če obstoji zavarovanje po drugi podlagi, ki je ob izpolnjenih pogojih nastalo ex lege, čeprav ni bila vložena prijava zavarovanje, zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 ni moglo nastati, saj je izključeno z obstojem druge zavarovalne podlage.
Čeprav je tožnica v letu 2016 in 2017 opravljala študentsko delo in od plačila plačevala tudi prispevke, pogoji za zavarovanje na temelju 18. člena ZPIZ-2 sploh niso bili izpolnjeni, saj je bilo zavarovanje po tej podlagi zaradi sočasnega družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda, ki je podlaga za prednostno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, izključeno. Ker torej tožnica od 1. 4. 2017 dalje ni bila vključena v obvezno zavarovanje po nobeni podlagi, sočasno pa je bila od 14. 12. 2015 do 25. 4. 2017 družbenica in poslovodja zasebnega zavoda, je imel toženec v 37. členu ZPIZ-2B podlago za ugotovitev lastnosti zavarovanca na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 1. 4. 2016 do 25. 4. 2017.
ZDR-1 člen 49, 49/4, 81.. OZ člen 86.. ZGD-1 člen 278, 278/2.. ZPPOGD člen 1, 1/1.
poslovodna funkcija - direktor - odpoved pogodbe o zaposlitvi - mirovanje pogodbe o zaposlitvi - odpoklic s funkcije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Delavec se lahko veljavno odpove pravici do mirovanja predhodne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, podobno kot se delavec lahko v novi pogodbi o zaposlitvi sporazumno dogovori za prenehanje predhodne pogodbe o zaposlitvi in ima taka določba v novi pogodbi o zaposlitvi naravo sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki ga opredeljuje 81. člen ZDR-1.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 1. člena ZPPOGD zakona, ta omejuje prejemke predsednikov in predsednic, članov in članic uprav, izvršnih direktorjev in direktoric, poslovodij in poslovodkinj ter prokuristov in prokuristk. Že iz jezikovne razlage te določbe izhaja, da gre za omejitve prejemkov v času izvajanja katere izmed (taksativno) naštetih funkcij. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. S spornim aneksom so bili določeni prejemki predsednika uprave po prenehanju opravljanja te funkcije, posledično pa prejemek, določen v spornem aneksu, ne pomeni prejemka predsednika uprave, ki bi bil podvržen omejitvam iz ZPPOGD. Zato sporni aneks ni ničen niti na podlagi določb ZPPOGD, tožena stranka pa je bila pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi tožniku dolžna upoštevati dogovor iz aneksa, ki se nanaša na višino tožnikove plače. Ker tega ni upoštevala, ponujena pogodba o zaposlitvi ni bila ustrezna, zato je bilo tožniku zaradi zavrnitve njenega podpisa delovno razmerje prekinjeno nezakonito in s tem ni prenehalo.
evidenca o izrabi delovnega časa - nadurno delo - odpravnina
Po določbi 18. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) je dolžan delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca posamezne podatke, kamor sodijo tudi podatki o številu ur, skupno število opravljenih ur s polnim delovnim časom in krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa in opravljenih ur v času nadurnega dela. Ker delodajalec po ZEPDSV tako razpolaga z ustreznimi podatki, je dolžan v sporu, v katerem delavec zahteva plačilo za opravljene ure dela, dokazati, da vtoževano število ur ni bilo opravljeno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024439
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 186, 186/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZVZD-1 člen 52.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - glavni izvajalec - gradbeni podizvajalec - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč
V obravnavani zadevi je bila prvo tožena stranka izvajalec del, medtem ko je bila drugo tožena stranka, ki je bila tožnikov delodajalec, podizvajalka za posamezne segmente del na posameznem sklopu del, za katerega prvo tožna stranka ni imela kapacitet. Za izvajanje teh del sta prvo in drugo tožena stranka sklenili pogodbi za izvajanje del, ki pa je veljata le v razmerju do teh dveh strank. Tožnik tako ni opravljal dela za prvo toženo stranko, ampak za drugo toženo stranko, ki je bila podizvajalec del za prvo toženo stranko. Prvo tožena stranka zato v razmerju do tožnika ni mogla predstavljati delodajalca.
Sodna praksa kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu nudijo (brezplačno) družinski člani. Pomoč in nega, ki jo je tožniku nudila žena, vsekakor presega običajno pomoč in skrb med zakoncema, stanje, zaradi katerega je tožnik potreboval tujo nego in pomoč, pa je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, povzročila drugo tožena stranka.