OZ člen 193, 198, 346, 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2. ZASP člen 81.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - tarifa zavoda - avtorsko nadomestilo
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ni nesklepčna.
Nadgradnjo stališča (Vrhovnega sodišča) o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabljiva licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA ostal nespremenjen).
ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDR-1 člen 12, 12/1, 54, 54/1, 54/1-8, 54/1-15, 56.. ZDR člen 10, 10/1, 52, 52/1, 52/1-7, 52/1-13.
pogodba o zaposlitvi (PZ) za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja - (ne)izpolnjevanje pogojev
Pri razlogu za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 gre za povsem drugo situacijo, kot jo ureja šesti odstavek 109. člena ZOFVI. Po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, da se delavec v tem določenem času pripravlja na delo, se usposablja ali izpopolnjuje, oz. se izobražuje; po šestem odstavku 109. člena ZOFVI pa gre za opravljanje dela, ne da bi delavec izpolnjeval zahtevane pogoje.
Toženka je bila, da bi bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene s tožnikom, zakonite, dolžna podati trditve in dokazati obstoj tistega razloga, iz katerega je pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepala. Zgolj dejstvo, da tožnik za zasedbo delovnega mesta ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, še ne pomeni avtomatično, da je toženka pogodbe o zaposlitvi za določen čas z njim sklenila zakonito. Bistveno je, da je v zadnjih štirih pogodbah za določen čas navedla drug razlog za njihovo sklepanje (8. alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1), tega razloga pa ni utemeljila. Glede na takšno ugotovitev je pravilna razsoja, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjene nezakonito in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnik s toženko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialno pravno utemeljujejo zahtevek in tudi o vseh ugovorih toženca, ki izpodbijajo njegovo utemeljenost. V postopku odločanja o temelju spada pri odškodninski tožbi odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske obveznosti: nedopustno škodno dejstvo, vzročna zveza, odškodninska odgovornost, ni pa treba z gotovostjo ugotavljati obstoja škode. V konkretni zadevi tožeča stranka kot oškodovanec vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki jo je utrpela v obliki izgubljenega dobička skladno z določbo prvega odstavka 168. člena OZ.
Tožeča stranka je na dan prometne nesreče imela registrirano opravljanje gradbene dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik skladno z določbo šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Po drugem odstavku 3. člena ZGD-1 je pridobitna dejavnost vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička.
Tožeča stranka vtožuje izgubljeni dobiček. Tožena stranka je tožena kot odgovornostna zavarovalnica, ker je povzročiteljica prometne nesreče imela pri njej sklenjeno zavarovalno pogodbo po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Po določbi 20. člena ZOZP lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. V obravnavani zadevi je bistven odgovor na vprašanje ali je povzročiteljica prometne nesreče lahko pričakovala, da je v prometni nesreči poškodovan samostojni podjetnik in da je zato lahko pričakovala, da mu bo nastala škoda kot izgubljeni dobiček. Povzročitelj prometne nesreče vtoževane škode ne more pričakovati, ker ni objektivno predvidljivo niti dejstvo, da je neposredni oškodovanec samostojni podjetnik niti ni posledično objektivno predvidljiva posledica škodnega dogodka v obliki izgubljenega dobička. Škoda, ki je nastala tožeči stranki v obliki izgubljenega dobička ni škoda, ki je v pravno relevantni vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem zavarovanke tožene stranke.
Glede na ugotovljene toženčeve zdravstvene omejitve tudi na psihičnem področju ter ob ugotovitvi, da nima izkušenj s podobnimi deli, kar vse je bilo kot odločilno upoštevano ob določitvi rente, bi tako tožnica morala izkazati predvsem, da bi bil toženec dela na razpisanih delovnih mestih sposoben opravljati.
Tožnica nastopa bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bil toženec sposoben opravljati ponujeno delo, kar bi omogočilo ukinitev dosojene rente, v pravno relevantnem obdobju ni izkazala. Takšne okoliščine niso obstajale ne ob vložitvi tožbe niti v času izdaje sodbe, saj se zdravstveno stanje toženca ni izboljšalo, ponujeni delovni mesti pa njegovi delovni zmožnosti ne ustrezata. Ker gre za strokovno vprašanje, ki se nanaša na toženčevo zdravstveno stanje, bi nasprotno tožnica lahko izkazala le z ustreznim izvedencem psihiatrične stroke, vendar je v tej smeri podan dokazni predlog umaknila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024044
ZOPNI člen 4, 5, 5/1, 34, 34/1, 57, 57/1. ZPP člen 325, 325/1, 326, 326/4.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek pridobitve premoženja - razveljavitev zakonske določbe - odvzem nadomestnega premoženja - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - povračilo stroškov postopka
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI/11. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI/11, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI/11, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI/11, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
Prva toženka bi morala dostop do tako spolzke površine v zdravilišču gostom terapevtske kolonije preprečiti, kar kljub pritožbenemu sprenevedanju prve toženke ne bi bil prav nič zapleten ukrep.
Ravnanje prve toženke, ki izjemno drseče površine v zdravilišču ni zavarovala, ni bilo v skladu z zahtevano skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zaradi česar je odškodninsko odgovorna.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja. V čem naj bi bilo tožničino ravnanje neskrbno oziroma premalo skrbno, pritožnici ne pojasnita in tega tudi nista storili v postopku pred sodiščem prve stopnje. V tem, da gre nekdo (očitno po pomoti ali zaradi pomanjkanja informacij) v restavracijo v hotelu, ko ta ne deluje, ni ničesar neskrbnega.
stranska intervencija - zavrnitev predloga - pravica do pritožbe
Ne drži, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, da bi se lahko pritožila le družba, ki se je priglasila k stranski intervenciji, in da je pritožba nedovoljena. Kolikor sodišče intervencijo zavrne, se lahko intervenient pa tudi stranka, ki se z intervenientovo udeležbo v postopku strinja, proti sklepu sodišča o zavrnitvi intervencije pritoži.
ZZZDR člen 105, 105a, 106, 129, 129a, 130. ZPP člen 412, 412/2, 419, 419/1, 421, 421/5.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - varstvo koristi otroka - način plačevanja preživnine - plačilo obratovalnih stroškov za stanovanje - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Vsebinska obravnava sporazuma staršev pred sodiščem je usmerjena zgolj v ugotavljanje koristi otrok. Zato pritožbeno zavzemanje predlagatelja za znižanje njegove preživninske obveznosti, kar je samo v njegovem interesu in ne tudi v interesu otrok, ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 2.
izvedenec - izdelava izvida in mnenja - kaznovanje izvedenca - denarna kazen - prekoračitev roka - opustitev izdelave izvedenskega mnenja v roku
Ker se izvedenec na dopise sodišča prve stopnje z dne 5.10.2018, z dne 23.10.2018 ter z dne 10.1.2019 ni odzval in ni prosil za podaljšanje roka, se v pritožbi ne more več uspešno sklicevati na spremenjene okoliščine glede ustreznih in zadostnih virov za izdelavo izvedenskega mnenja. Te okoliščine bi lahko bile tehten razlog za podaljšanje roka za izdelavo izvedenskega mnenja, ni pa jih mogoče upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023309
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - protispisnost - kršitev pravice do obrambe - izvedenec psihiatrične stroke - soprispevek oškodovanca - pristranskost sodišča
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da opis dejanja v prvi alineji točke I izreka izpodbijane sodbe ni v zadostni meri konkretiziran, zaradi česar je v tem delu podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje.
Iz prve alineje točke I izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec po konfliktu, ki sta ga z oškodovanko imela med vožnjo, od oškodovanke zahteval, da gre iz avta, ko pa je izstopila, je sam odpeljal dalje. Takšen opis dejanja, ko konkretnega izvršitvenega ravnanja ni mogoče subsumirati pod katero izmed obravnavanih alternativnih oblik obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - pravno neurejen primer - promet z nepremičninami - stavba z več posameznimi deli - družbena lastnina - razpolaganje s premoženjem - razpolaganje občine z nepremičninami - volja - dodeljevanje stanovanj - stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu - oblikovanje etažne lastnine - sklenitev pogodbe - predmet odkupa - vrednost solastnega deleža - solastnina etažnih lastnikov - spor o velikosti solastniškega deleža
Etažna lastnina je lahko nasta(ja)la še pred uveljavitvijo SPZ (ki je takšno obliko lastnine predvidel oziroma določil pogoje za njen nastanek), pri čemer je bila dejansko vzpostavljena, ne pa tudi pravno urejena.
Za presojo, ali je bila v posameznem primeru vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali (pa) ohranjena solastnina, je pomembna okoliščina, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izven-knjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
V času, ko je celotna enotna parcela vključno z obema predmetnima (na njej stoječima) stavbama Ulica 1 in Ulica 2 (v posledici podržavljenja) postala družbena lastnina in prešla v upravljanje ter uporabo toženkine pravne prednice, je (lahko) slednja izključno sama razpolagala z vsemi stanovanji in poslovnimi prostori (v obeh stavbah). To razpolaganje se je kazalo v njenem dodeljevanju stanovanjskih pravic (in pobiranju stanarin) oziroma dajanju poslovnih prostorov v najem (sklepanju najemnih pogodb in pobiranju najemnin), posledica česar je bilo oblikovanje dejanske etažne lastnine v 80-ih letih prejšnjega stoletja.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00023025
ZIZ člen 272. SPZ člen 100. ZZZDR člen 51. ZN člen 47.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - skupno premoženje - bivša zakonca - skupna lastnina zakoncev - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - ureditev razmerij med solastniki z začasno odredbo - ureditev razmerja med skupnimi lastniki
Sporni objekt spada v skupno premoženje pravdnih strank in je predmet delitve v dveh pravdnih postopkih. Gre za premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja njune zakonske zveze, zato sta postala njegova skupna lastnika na podlagi zakonske določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR. Zgolj dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisana njuna solastnina, kar je pogosta praksa ob nakupu nepremičnin, ob odsotnosti trditev, da je prišlo do delitve skupnega premoženja z obličnostjo, kot je terja 47. člen Zakona o notariatu, samo po sebi z zadostno verjetnostjo ne potrjuje, da bi bil zakonski premoženjski režim spremenjen.
Po določilu 100. člena SPZ imata solastnik in skupni lastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Medsebojno petitorno zaščito imajo torej samo solastniki, ki vedno proti vsem lahko varujejo svoj delež na stvari, medtem ko tovrstne medsebojne zaščite skupni lastniki nimajo. Lastninski deleži skupnih lastnikov namreč niso določeni, zato ne morejo uveljavljati lastninske zaščite pred transformacijo skupne lastnine v solastnino.
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - zavrnitev predloga - popravni sklep o dedovanju - izdaja odločbe po uradni dolžnosti - poprava očitnih napak - opredelitev nepremičnine - označba nepremičnine
Dodatni sklep o dedovanju s 3. 6. 2009 ni bil realiziran v zemljiški knjigi zaradi nepreciznega zapisa sodišča, saj sodišče po pomoti ni pravilno označilo predmetnih nepremičnin, zato je prvostopenjsko sodišče ugotovljeno napako popravilo. Na podlagi poprave bo lahko zemljiška knjiga izvedla vknjižbo lastninske pravice na dediče, kot je bilo odločeno v dodatnem sklepu s 3. 6. 2009.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pravica do nujnega deleža - preužitkarska pogodba - ničnost pogodbe - neodplačno razpolaganje s premoženjem - darilo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bilo s sklenitvijo pogodbe o preužitku poseženo v pravico dediča do nujnega deleža. Po dedičevih trditvah je omenjena pogodba nična, podrejeno pa navaja, da predstavlja zapustnikovo neodplačno razpolaganje oziroma darilo eni od dedinj. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je treba šteti pravico dediča M. M. za manj verjetno in da mora on prevzeti vlogo tožnika v bodoči pravdi.
Dedič M. M. je tisti, ki ima interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe oziroma njene neodplačne narave v delu, ki se nanaša na zapustnika, saj bo le v tem primeru lahko dedoval določen del premoženja, ki je predmet pogodbe in na njem je dokazno breme dejstev, ki utemeljujejo zaključek, da je pogodba o preužitku nična oziroma, da predstavlja darilo.
OZ člen 40, 40/1, 40/2, 569, 569/1. ZPP člen 8, 354, 354/1, 355, 355/1.
posojilna pogodba - ničnost pogodbe - nagibi za sklenitev pogodbe - kavza pogodbe - brezobrestno posojilo - neodplačna pogodba - verska skupnost - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Pri brezobrestnem posojilu, torej pogodbi neodplačne narave, je skladno s sodno prakso pravno relevantnen tudi nagib. Ta sicer ni kavza pogodbe že sam po sebi, pač pa takrat, ko je nasprotni stranki takšen nagib znan in dejansko z njim soglaša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024215
ZNP člen 35, 37. ZPP člen 158, 158/1. SPZ člen 47, 47/1, 47/3.
postopek za ureditev medsebojnih razmerij - skupni stroški postopka - gradnja čez mejo - pravni interes udeležencev postopka - sodna poravnava - umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev nepravdnega postopka
Do umika predloga je prišlo, ker sta udeleženca zunaj nepravdnega postopka uredila medsebojno razmerje, s čimer je bil cilj nepravdnega postopka dosežen. V takšni situaciji smiselna uporaba 158. člena ZPP narekuje odločitev, da skupni stroški enakovredno bremenijo oba udeleženca.
Pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Ker je že iz listinskih dokazov razvidno, da je tožnikov odškodninski zahtevek absolutno zastaral, zaslišanje tožnika ne bi v ničemer pripomoglo k razjasnitvi dejanskega stanja.
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na domnevno "pravno zmedo" v zvezi z razlago spornih določb o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe. Ta namreč za uveljavljanje njegove odškodninske terjatve do toženke ni mogla predstavljati nepremagljive ovire, ki bi lahko zadržala zastaranje.
začasna odredba v družinskih sporih - določitev višine preživnine za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - stanovanjski kredit - porazdelitev preživninskega bremena
Tudi pri določitvi začasne preživnine je treba upoštevati toženčeve boljše materialne in pridobitne zmožnosti ter tožničino večjo obremenjenost z varstvom in vzgojo otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023039
ZDen člen 72. OZ člen 103. ZPP člen 189.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - litispendenca - identiteta zahtevkov - procesna predpostavka - ureditev razmerij med udeleženci - delni sporazum - uveljavljanje zahtevka - več pravnih podlag - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo odškodnine - trditvena in dokazna podlaga
Izpodbijani sklep je napačen - izdan v nasprotju s 189. členom ZPP, ki ureja litispendenco, in tudi pomanjkljiv. Sodišče je namreč pri presoji objektivne istovetnosti tožbenih zahtevkov v celoti prezrlo prvi pravni temelj, na katerem temelji sicer enoten tožbeni predlog: zatrjevani sklenjeni sporazum med pravdnima strankama o plačilu dogovorjene odškodnine za kmetijska zemljišča in dele kmetijskih zemljišč. Za primer, da bi sodišče menilo, da predloženi sporazum o delni ureditvi odškodninskih razmerij med strankama ne predstavlja pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku v višini glavnice, pa je tožnica uveljavljala tudi (drugo) pravno podlago: plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja s tistimi podržavljenimi in vrnjenimi zemljišči, ki so v celoti ali vsaj v delu kmetijska. Sodišče se je pri presoji ugovora litispendence zmotno omejilo le na pravno podlago drugega temelja in zato zmotno presodilo, da je podana istovetnost tožbenih zahtevkov v tej in že prej pričeti pravdi.
Zahtevek za izpolnitev pogodbene obveznosti in zahtevek iz naslova plačila odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja z nepremičninami na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen res temeljita na enotnem časovnem dogajanju (vračilo nepremičnin tožnici v postopku denacionalizacije). Vendar sta v razmerju subsidiarnosti: tožnica uveljavlja odškodninski zahtevek po zakonu le, če ne bo uspela z zahtevkom, ki temelji na izpolnitvi pogodbe. Po vsebini gre torej za drugačen tožbeni predlog. Čeprav je postavljen enoten tožbeni (dajatveni) zahtevek za plačilo denarne terjatve, iz trditvene in dokazne podlage tožnice izhaja, da ima tožbeni predlog v dejanskem in pravnem pogledu različno oziroma dvojno podlago. Zatrjevana so dejstva, ki bodo relevantna za presojo pogodbene podlage zahtevka in na drugi strani druga dejstva, ki so potrebna za presojo zahtevka ob neposredni uporabi drugega odstavka 72. člena ZDen za plačilo odškodnine. Kadar so za uporabo različnih pravnih norm relevantna različna dejstva, gre za drug tožbeni temelj, čeprav dejstva izhajajo iz istega historičnega dogodka.
neprerekana dejstva - priznana dejstva - pasivnost tožene stranke - prekluzija - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - dejanska podlaga tožbe - trditveno in dokazno breme
Pritožbeni očitki glede opustitve pojasnilne dolžnosti tožnice in posledične ničnosti pogodbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote in so kot taki neupoštevni. Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (286. člen ZPP). Toženec je bil seznanjen s trditvami tožnice, prerekal pa ni nobene. Neprerekana dejstva je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Toženec je imel možnost podati trditve o obliki pogodbe, o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti in vsem ostalem, kar sedaj navaja v pritožbi, pa tega ni storil in sodišču tudi ni podal razloga, zakaj tega ne bi mogel zatrjevati pravočasno.