neupravičena uporaba - plačilo uporabnine - solastnik - uporaba stvari v solastnini - okoriščenje in prikrajšanje - višina koristi
Če solastnik nepremičnino brezplačno uporablja sam, pa takšna uporaba ni posledica izjavnovoljnega ravnanja ostalih solastnikov, posega v njihova lastninskopravna upravičenja na nepremičnini. Če mu pri tem nastane korist, jo je dolžan ostalim solastnikom povrniti. Prikrajšani solastnik mora za utemeljenost svojega zahtevka za povrnitev koristi oziroma plačilo uporabnine dokazati: a) da je solastnik nepremičnine, b) da jo drugi solastnik brezplačno uporablja sam ali souporablja v obsegu, ki presega njegov idealni del, da gre torej za „uporabo tuje stvari“ in je zato okoriščen in c) da za brezplačno uporabo oziroma okoriščenje nima pravnega temelja. Solastnik, ki nepremičnino uporablja, pa se bo lahko razbremenil svoje obveznosti plačila uporabnine, če bo zatrjeval in dokazal: a) da je dobroverni posestnik celotne nepremičnine (drugi odstavek 95. člena SPZ), ali b) da ima s solastnikom sklenjen dogovor, na podlagi katerega lahko brezplačno uporablja celotno nepremičnino, ali c) da je solastnik z dovoljenjem do preklica (prekarij) privolil v svoje prikrajšanje.
Tožniki opozarjajo na notarski zapisnik skupščine, po katerem se je skupščina pričela ob 18.10 uri ter končala ob 19.15 uri, in iz katerega ni razvidno, da bi bila skupščina prekinjena ali odložena, in zatrjujejo, da notarska listina (kot javna listina) dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Kljub temu, da prekinitev v notarskem zapisniku ni bila zabeležena, pa to še ne pomeni, da je dejansko ni bilo. Glede na izpovedi, ki so povzete tudi v sodbi sodišča prve stopnje, je sodišče utemeljeno verjelo pričam, ki so izpovedovale o prekinitvi (odložitvi).
prirejena prometna nesreča - trditveno in dokazno breme
Tožnik je v postopku moral dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na navajan način ter da je v njem nastala vsa zatrjevana škoda, pa tudi vzročno zvezo med škodnim dogodkom in nastalo škodo, medtem, ko je bilo dokazno breme o insceniranosti prometne nesreče na toženki.
nova odmera preživnine - spremenjene potrebe upravičenca - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
- da je bila preživnina določena leta 2003, ko je bila tožnica stara 1 leto, danes pa ima 16 let,
- da so se spremenile okoliščine na strani tožnice že zaradi poteka časa in odraščanja tožnice,
- da znašajo potrebe tožnice 508,00 EUR mesečno,
- da ima mati 780,00 EUR plače,
- da je oče po poklicu elektrikar - elektrotehnik, dela v Avstriji sezonsko in v času sezone zasluži 1.900,00 EUR mesečno, da je star 41 let in očitno za delo sposoben, sodišče prve stopnje pa je zaključilo, da je dolžan poiskati še druge možnosti za zaslužek (v času ko sezonskega dela ni),
je preživnina določena na 250,00 EUR mesečno odmerjena nekoliko prenizko.
krivda - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - varnost na smučišču
V danem primeru ni podana krivda (protipravno ravnanje) toženke za obravnavani škodni dogodek in da ni podane vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami toženke in vtoževano (ne)premoženjsko škodo.
dovoljenost zahteve za sodno varstvo - plačilo polovičnega zneska globe - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku
Iz določbe prvega odstavka člena 57.c ZP-1 izhaja, da kršitelj, ki ne vloži ZSV zoper PN, plača polovico izrečene globe, če le-to poravna v 8-ih dneh po pravnomočnosti. V primeru, če pa plača polovično globo pred pravnomočnostjo, pa ZSV in ugovor zoper PN nista dovoljena, razen če je storilec v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Že novela ZP-1H je namreč v novem členu 57.c izrecno določila, da če kršitelj plača polovico globe pred pravnomočnostjo, ZSV zoper odločbo prekrškovnega organa oziroma PN ni dovoljena, taka ureditev pa je bila še dopolnjena z novelo ZP-1I, ki pa je v navedenem pravilu dodala še izjemo, v skladu s katero ima kršitelj pravico do vložitve ZSV zoper PN oziroma odločbo o prekršku tudi v primeru, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Takšna situacija pa je predvidena v določbi sedmega odstavka člena 57 ZP-1, po kateri mora kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati globo takoj na kraju prekrška in za takšen primer gre tudi v obravnavanem primeru, ko je bil PN izdan v skladu z določbo prvega odstavka člena 201 ZP-1, v skladu s katerim prekrškovni organ odloči, da se odločba izvrši takoj ne glede na ZSV oziroma pritožbo, če spozna, da bi storilec lahko onemogočil izvršitev odločbe prekrškovnega organa, saj v nasprotnem primeru lahko prekrškovni organ izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu s petim odstavkom člena 201 ZP-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je tožniku v odpovedi iz krivdnega razloga utemeljeno očitala, da je poslal elektronsko sporočilo izvršnemu direktorju za trgovanje in zamenjavo prodaje z neprimerno vsebino, s čemer je kršil 33. člen ZDR-1 in 6. člen pogodbe o zaposlitvi, pri čemer bi lahko tožnik morebitne nepravilnosti sporočil toženi stranki ne pa zunanji tretji osebi, je tožnik očrnil ugled tožene stranke in je ali bi lahko škodil toženi stranki in direktorju in tudi drugim sodelavcem, s čemer je podana tudi kršitev 37. člena ZDR-1.
nezakonita uporaba stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da toženka uporablja stanovanje nezakonito, saj z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, ki je bila sicer sklenjena za določen čas.
ZS člen 1, 53.a, 53.a/4, 53.a/5, 54, 54/1, 54/2, 54/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. Sodni red člen 205. URS člen 23. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6.
izločitev sodnika - nepristranskost - pristojnosti strokovnega sodelavca - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - zaslišanje prič v preiskavi - pravica do sodnega varstva - procesno vodstvo
Z odločitvijo predsednice sodišča, da je strokovna sodelavka v konkretnem primeru posamezna procesna dejanja izvedla v okviru pristojnosti, ki ji jih podeljuje zakonodaja Republike Slovenije, in sicer 54. člen ZS, soglaša tudi pritožbeno sodišče. Odsotnost izrecnih pooblastil še v ZKP (kot lex specialis v smislu kdo lahko opravlja preiskavo in posamezna preiskovalna dejanja in komu jih preiskovalni sodnik lahko prepusti) ne pomeni izvedbe nezakonitega postopka, torej postopka, ki ne bi bil v skladu z veljavno zakonodajo, kot to trdi pritožnik. To pooblastilo strokovnim sodelavcem, da (med drugim) izven glavne obravnave opravljajo posamezna procesna dejanja, podeljuje ZS, katerega določbe veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče (drugi odstavek 1. člena ZS), kar pomeni veljavnost pooblastila strokovnim sodelavcem za sodišča vseh vrst in stopenj. V konkretni zadevi je strokovna sodelavka zaslišala priče, pri čemer je navedeno procesno dejanje, ki ga določa 176. člen ZKP, skladno s pooblastili iz 54. člena ZS2 in v zvezi z določbo 205. člena Sodnega reda (v nadaljevanju SR) opravila izključno v okviru pristojnosti in po odredbi preiskovalnega sodnika. V konkretni zadevi tako ne gre za odločanja oziroma izvajanje sodne oblasti po osebi, ki ni sodnik in katera ne bi imela pooblastila v slovenski zakonodaji.
ZPP člen 347, 347/2.. ZDR-1 člen 6, 109, 109/1, -110, 110/1, 110/1-1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - spoštovanje navodil zdravnika - hujša kršitev delovne obveznosti - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - diskriminacija - bolniški stalež
Načeloma je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena, še zlasti če delavec sam z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzroči odsotnost prepovedi oziroma odobritve . S tem v zvezi je sodna praksa jasna, in sicer da velja splošno pravilo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu (233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja).
Višje sodišče se zato strinja s pritožbenimi navedbami pooblaščenke, da je sodišče prve stopnje določbo prvega odstavka 133. člena ZKP uporabilo v nasprotju z njenim namenom. Dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, se namreč po mnenju višjega sodišča nanaša na dvom v zvezi z izvršitvijo kazenske sankcije v primerih, ko nastopijo zakonske ovire (npr. zastaranje ali pomilostitev), nepravilnosti glede vštetja pripora ali prej prestane kazni zapora, vštetju hišnega pripora, glede plačane denarne kazni za prekršek, pa tudi, če nastane dvom glede izvršitve pravnomočne kazni, ki je bila ob istem času spremenjena z izredno omilitvijo kazni in pomilostitvijo.
ZZK-1 člen 33, 33/3, 37, 38, 146, 146/2.. ZN-UPB3 člen 35, 35/1, 38a.
sestava zemljiškoknjižnega predloga - notarska listina - notarska listina iz več pol
Predlagatelj ob sestavi zemljiškoknjižnega predloga notarske listine, ki obsega v fizični obliki več pol, vseh pol ni prešil z jamstvenikom, torej ni postopal, kot mu nalaga 35. člen ZN.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izselitev iz stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja - omejitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva
Lastninska pravica stečajnega dolžnika, natančneje rečeno upravičenje uporabljati stvar, se z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku v stečajnem postopku.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - kolizija pravic
Razlog za prepustitev stanovanja v skupni uporabi predlagateljici je v pritožničinem izvajanju psihičnega in fizičnega nasilja nad staršema. Zato ne gre za nesorazmeren poseg v pritožničine pravice, saj je treba dati v koliziji pravic prednost predlagateljičini pravici do nedotakljivosti človeškega življenja ter do osebnosti in dostojanstva.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00024769
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
strokovni pregled krvi - odklonitev strokovnega pregleda - odvzem urina - vožnja pod vplivom alkohola
Dokazna ocena teh izpovedi, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče je pokazala, da prvo sodišče utemeljeno ni sledilo obdolženčevemu zagovoru, da je zgolj pogojno odklonil strokovni pregled, ko je zahteval sterilno iglo, kajti dokazni postopek je pokazal, da so policisti ravnali povsem v skladu z navodili, ko so s seboj na strokovni pregled prinesli sterilni material in je bil le-ta pred obdolžencem tudi odprt, kar sicer nalagajo standardi tega medicinskega postopka in zato ne drži pritožbena navedba, da je poslujoča zdravnica pri tem poslovala po navodilih in sugestiji policista D. M., temveč prav obratno, obdolžencu je bilo nedvomno pojasnjeno, da je material sterilen, odločitev v zvezi s tem pa je sprejela tudi poslujoča zdravnica, obdolžencu pa je nekajkrat bila dana možnost, da sproducira tako urin, kot tudi da pristane na odvzem krvi, zato je pravilen zaključek prvega sodišča, da ni bil policist D. M. tisti, ki je prekinil opravo strokovnega pregleda, temveč prav nasprotno, kot je pravilno zaključilo prvo sodišče, je bil obdolženec tisti, ki se je izmikal opravi strokovnega pregleda v zvezi z odvzemom telesnih tekočin kljub ustreznim pojasnilom in zagotovilom medicinske stroke, da je ves uporabljen medicinski material sterilen, nekajkrat pa mu je bila ponujena tudi možnost, da se z oddajo urina počaka.
nezgodno zavarovanje - zavarovalna pogodba - namerna povzročitev škode - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - status kmeta
Dnevno nadomestilo namreč pripada zavarovancu, če je bil zaradi nezgode prehodno nesposoben za opravljanje rednih delovnih nalog. Za uveljavljanje le-tega je potrebno predložiti dokazilo o začasni nezmožnosti za delo, delo na kmetiji po upokojitvi pa v redno delo ne sodi in zato tožeči stranki ne gre dnevno nadomestilo za čas od upokojitve dalje.
Ker je upravitelj umaknil predlog za izdajo soglasja k plačilu stroškov, je sodišče prve stopnje o tem izdalo ugotovitveni sklep. Ker nima (več) upraviteljevega predloga za izdajo soglasja, sodišče o njem (zaenkrat) pač ne bo (ponovno) odločalo. Enak rezultat bi bil dosežen tudi, če sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa sploh ne bi izdalo. Z izdajo izpodbijanega sklepa se pritožnikov položaj ni v ničemer spremenil, zato ni jasno, kakšen cilj zasleduje s pritožbo.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - bodoča terjatev - konkretne trditve
Tožeča stranka je vložila oblikovalno tožbo, s kakršno stranka ne zahteva, da bi se obstoječi pravni položaj ugotovil avtoritativno in dokončno, ampak zahteva le oblikovanje (oziroma v tem primeru prenehanje) razmerja, takšen zahtevek pa je mogoče zavarovati le z ureditveno začasno odredbo. Oblikovanje (oziroma prenehanje) namreč nastopi že s pravnomočnostjo sodbe in izvršba v tem primeru ni potrebna. Tožeča stranka z uveljavitvijo svojega zahtevka ne more doseči likvidacije tožene stranke. To, kdaj se začne postopek likvidacije ter kdo in kako ga izvede, ni predmet tožbe za prenehanje družbe. Namen ureditvenih začasnih odredb ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe, temveč v začasni ureditvi spornega razmerja. Kot je že v ugovoru zoper začasno odredbo pravilno opozorila tožena stranka, pa mora biti tudi v takšnem primeru podana pravno vsebinska povezava med uveljavljanim (nedenarnim) zahtevkom in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe.
ZDSS-1 člen 24.. ZObr člen 97b, 97č.. KPJS člen 45.. ZDR-1 člen 148, 149.. ZDR člen 147, 148.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.
nadurno delo - nadure - delo preko polnega delovnega časa - razporejanje delovnega časa - slovenska vojska - kompenzacija - referenčno obdobje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnik za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristil kot proste ure, prejel 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožnikovo zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30‑odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča in pritožbenega sodišča, in ni neskladno z mednarodnimi akti.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/2-1, 94/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 47, 299, 299/4, 303, 303/1, 309, 309/3, 322, 322/2.
vpis lastninske pravice - posadna listina - stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - zemljiškoknjižni vpis zoper stečajnega dolžnika - podlaga za vknjižbo lastninske pravice zoper stečajnega dolžnika
Neutemeljeno je pritožbeno naziranje, da prepoved po 1. točki drugega odstavka 94. člena ZZK-1 ne učinkuje na pravne posle stečajnega upravitelja, sklenjene v stečajnem postopku. V okviru stečajnega postopka (in proti stečajnemu dolžniku) so namreč dovoljeni zgolj vpisi, kjer je pridobitev stvarne pravice neodvisna od poslovne volje zemljiškoknjižnega lastnika (stečajnega dolžnika), torej vpisi, ki imajo podlago v ustrezni odločbi stečajnega ali drugega sodišča.