CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028372
ZPP člen 184, 184/2, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZPotK člen 7. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2.
dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - valutno tveganje - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nepoštenost predmeta pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - slaba vera banke - obseg pojasnilne dolžnosti - predmet pogodbe - pojasnilna dolžnost - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - prepozen dokazni predlog - kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - opustitev pojasnilne dolžnosti - dolžna profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - sprememba tožbe - dajatveni tožbeni zahtevek - pravni interes - procesna predpostavka - zavrženje tožbe - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Iz pisne kreditne pogodbe sicer jasno izhaja, da gre za kredit v CHF, katerega evrska protivrednost se izračuna po tečaju ECB na določen dan. Vendar je povprečni potrošnik s tem (kvečjemu) seznanjen z možnostjo zvišanja (in znižanja) vrednosti tuje valute ter možno negativno posledico (z zvišanjem kreditne obveznosti), ni pa mu omogočeno ovrednotenje prevzetega tveganja. Vključenost tega besedila v kreditno pogodbo zato še ne daje podlage za sklep o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti toženke.
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica ustrezno informirana, preveliko težo pripisalo njeni izobrazbi (že iz razloga, ker je nima s področja ekonomske ali finančne stroke), kot tudi dejstvu, da je informacije o kreditu v CHF predhodno pridobila od prijatelja. Banka je dolžna pojasnilno dolžnost opraviti v vsakem primeru, in sicer v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika. Tudi če bi se štelo, da ima posamezen potrošnik višjo raven strokovnega znanja, to ne omogoča zaključka, da v razmerju do prodajalca ali ponudnika ni šibkejša stranka. Aktivnosti in neaktivnosti potrošnika v zvezi z iskanjem informacij banke ne odvezujejo pojasnilne dolžnosti v enakem obsegu; ni pa več v sferi banke, na kakšen način bo prejete informacije potrošnik upošteval pri svoji odločitvi. Podlage za sklep, da je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, tudi ne daje okoliščina, da je med pravdnima strankama predhodno že bila sklenjena kreditna pogodba v EUR. Odločilno ne more biti niti dejstvo, da tožnica ni izkoristila možnosti konverzije kredita iz CHF v EUR. Zaradi zmotnih materialnopravnih stališč sodišče prve stopnje konkretne vsebine in obsega toženkinih pojasnil ni ugotavljalo. Ker je na podlagi tožničinih osebnih okoliščin presodilo, da se je pomena in tveganj kreditne pogodbe v CHF ter gibanja tečaja CHF/EUR morala in mogla zavedati, se do njenih navedb o pomanjkljivo opravljeni pojasnilni dolžnosti toženke ni opredelilo.
Tudi na podlagi tega, kakšna je bila (običajna) praksa toženke glede svetovanja kreditojemalcem pri sklepanju kreditnih pogodb v CHF, je mogoče ugotoviti vsebino informacij, opozoril in zagotovil, ki jih je pred in ob sklenitvi kreditne pogodbe prejela tožnica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023338
ZKP člen 76, 277, 277/1, 277/1-4, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - opis kaznivega dejanja
Podala je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki se je iztekla 6. 2. 2015. V primeru takšnega načina prenehanja delovnega razmerja delavec po prenehanju delovnega razmerja ni več omejen s konkurenčno klavzulo. Zato po 6. 2. 2015 obdolženi očitanih dejanj, ki jih je storila kot uslužbenka v družbi N. d.o.o. ni moč več očitati.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00022618
OZ člen 58, 190. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 62, 62/2.
teorija realizacije pogodbe - dogovor med zakoncema - pridobitev solastninske pravice - notarski zapis - ustni dogovor - odločitev o stroških postopka - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - bistveno povečanje vrednosti nepremičnin - neupravičena obogatitev
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali določbi 47. in 48. člena ZN vedno in nujno izključujeta uporabo 58. člena Obligacijskega zakonika in pravilno zaključilo, da teorija realizacije velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (58. člen OZ), za primere ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa) pa ta izjema ne velja.
prirejena prometna nesreča - trditveno in dokazno breme
Tožnik je v postopku moral dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na navajan način ter da je v njem nastala vsa zatrjevana škoda, pa tudi vzročno zvezo med škodnim dogodkom in nastalo škodo, medtem, ko je bilo dokazno breme o insceniranosti prometne nesreče na toženki.
nova odmera preživnine - spremenjene potrebe upravičenca - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
- da je bila preživnina določena leta 2003, ko je bila tožnica stara 1 leto, danes pa ima 16 let,
- da so se spremenile okoliščine na strani tožnice že zaradi poteka časa in odraščanja tožnice,
- da znašajo potrebe tožnice 508,00 EUR mesečno,
- da ima mati 780,00 EUR plače,
- da je oče po poklicu elektrikar - elektrotehnik, dela v Avstriji sezonsko in v času sezone zasluži 1.900,00 EUR mesečno, da je star 41 let in očitno za delo sposoben, sodišče prve stopnje pa je zaključilo, da je dolžan poiskati še druge možnosti za zaslužek (v času ko sezonskega dela ni),
je preživnina določena na 250,00 EUR mesečno odmerjena nekoliko prenizko.
krivda - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - varnost na smučišču
V danem primeru ni podana krivda (protipravno ravnanje) toženke za obravnavani škodni dogodek in da ni podane vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami toženke in vtoževano (ne)premoženjsko škodo.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja
Glede na ugotovljeno nasilje v družini in ugotovitev, da bi skupno življenje nasprotnega udeleženca s predlagateljico predstavljalo visoko stopnjo tveganja za ponovitev ali celo uresničitev njegovih groženj, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi predlagateljici, v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljici ter prepovedi vstopa, zadrževanja in približevanja stanovanju, navezovanju stikov s predlagateljico ter prepovedi objave njenih osebnih podatkov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je tožniku v odpovedi iz krivdnega razloga utemeljeno očitala, da je poslal elektronsko sporočilo izvršnemu direktorju za trgovanje in zamenjavo prodaje z neprimerno vsebino, s čemer je kršil 33. člen ZDR-1 in 6. člen pogodbe o zaposlitvi, pri čemer bi lahko tožnik morebitne nepravilnosti sporočil toženi stranki ne pa zunanji tretji osebi, je tožnik očrnil ugled tožene stranke in je ali bi lahko škodil toženi stranki in direktorju in tudi drugim sodelavcem, s čemer je podana tudi kršitev 37. člena ZDR-1.
nezgodno zavarovanje - zavarovalna pogodba - namerna povzročitev škode - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - status kmeta
Dnevno nadomestilo namreč pripada zavarovancu, če je bil zaradi nezgode prehodno nesposoben za opravljanje rednih delovnih nalog. Za uveljavljanje le-tega je potrebno predložiti dokazilo o začasni nezmožnosti za delo, delo na kmetiji po upokojitvi pa v redno delo ne sodi in zato tožeči stranki ne gre dnevno nadomestilo za čas od upokojitve dalje.
oškodovanka kot tožilka - nadaljevanje kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona
Okoliščina, da je oškodovanka kot tožilka v zakonitem roku 8 dni nadaljevala kazenski pregon zoper U.P., pa ne potrjuje, da je oškodovanka pravočasno nadaljevala kazenski pregon. Četrti odstavek 60. člena ZKP namreč govori o tem, da bi se oškodovanka kot tožilka morala sama na okrožnem državnem tožilstvu pozanimati, kaj se je zgodilo z njeno ovadbo in zatem ustrezno ukrepati v smislu prevzema kazenskega pregona.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - delni umik tožbenega zahtevka - pripoznava tožbenega zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
S skrčitvijo tožbenega zahtevka, to je delnim umikom tožbe, je tožeča stranka uveljavljala izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika le glede nepremičnin ID znak -915/0 in ID znak -914/0, ne pa glede nepremičnine z ID znakom -890/3. Tožena stranka je tako z izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka pripoznala lahko le obstoječi, to je s skrčitvijo zahtevka postavljen tožbeni zahtevek in tako ni pripoznala izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika glede nepremičnine ID znak -890/3, kot je zmotno presodilo prvostopno sodišče.
V zvezi s pritožbenimi izvajanji o pravni naravi skrčitve tožbenega zahtevka velja dodati, da "skrčitev tožbenega zahtevka" procesno predstavlja delni umik tožbe po določbi 188. člena ZPP. Prvostopno sodišče bi v takem primeru na podlagi določbe tretjega odstavka 188. člena ZPP moralo izdati sklep o delni ustavitvi postopka, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Ker navedenega sklepa ni izdalo, je sicer storilo kršitev postopka, ki pa v obravnavani zadevi ni odločilno vplivala na zakonitost in pravilnost izdane sodbe in tako prvostopnemu sodišču ni očitati bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
postopek osebnega stečaja - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Po oceni višjega sodišča ni sprejemljivo pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP razlagati tako, da predstavljajo oviro za odpust obveznosti le kazniva dejanja, ki so izrecno navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. Ustaljena sodna praksa namreč določbo 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med ta kazniva dejanja ne sodijo samo tista, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
prodaja solastnega dela nepremičnine - izselitev iz stanovanja - pravica do zasebne lastnine - omejitev pravice
Lastninska pravica stečajnega dolžnika, natančneje rečeno upravičenje uporabljati stvar, se z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v stečajnem postopku.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - kolizija pravic
Razlog za prepustitev stanovanja v skupni uporabi predlagateljici je v pritožničinem izvajanju psihičnega in fizičnega nasilja nad staršema. Zato ne gre za nesorazmeren poseg v pritožničine pravice, saj je treba dati v koliziji pravic prednost predlagateljičini pravici do nedotakljivosti človeškega življenja ter do osebnosti in dostojanstva.
ZDSS-1 člen 24.. ZObr člen 97b, 97č.. KPJS člen 45.. ZDR-1 člen 148, 149.. ZDR člen 147, 148.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.
nadurno delo - nadure - delo preko polnega delovnega časa - razporejanje delovnega časa - slovenska vojska - kompenzacija - referenčno obdobje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnik za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristil kot proste ure, prejel 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožnikovo zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30‑odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča in pritožbenega sodišča, in ni neskladno z mednarodnimi akti.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/2-1, 94/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 47, 299, 299/4, 303, 303/1, 309, 309/3, 322, 322/2.
vpis lastninske pravice - posadna listina - stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - zemljiškoknjižni vpis zoper stečajnega dolžnika - podlaga za vknjižbo lastninske pravice zoper stečajnega dolžnika
Neutemeljeno je pritožbeno naziranje, da prepoved po 1. točki drugega odstavka 94. člena ZZK-1 ne učinkuje na pravne posle stečajnega upravitelja, sklenjene v stečajnem postopku. V okviru stečajnega postopka (in proti stečajnemu dolžniku) so namreč dovoljeni zgolj vpisi, kjer je pridobitev stvarne pravice neodvisna od poslovne volje zemljiškoknjižnega lastnika (stečajnega dolžnika), torej vpisi, ki imajo podlago v ustrezni odločbi stečajnega ali drugega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026263
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 209, 209/1.. ZKP člen 293, 293/3, 372, 372-3.
absolutno zastaranje kazenskega pregona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - datum storitve kaznivega dejanja
Ker je za obdolžencu očitano kaznivo dejanje v zakonu predpisana kazen zapora do treh let, po 4. točki prvega odstavka 90. člena KZ-1 pa kazenski pregon ni več dovoljen, ko preteče deset let od storitve kaznivega dejanja za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, pritožbeno sodišče ugotavlja, da kazenski pregon še ni zastaral, saj bo zastaranje kazenskega pregona nastopilo dne 9. 6. 2019.
ZPP člen 347, 347/2.. ZDR-1 člen 6, 109, 109/1, -110, 110/1, 110/1-1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - spoštovanje navodil zdravnika - hujša kršitev delovne obveznosti - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - diskriminacija - bolniški stalež
Načeloma je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena, še zlasti če delavec sam z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzroči odsotnost prepovedi oziroma odobritve . S tem v zvezi je sodna praksa jasna, in sicer da velja splošno pravilo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu (233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00027147
ZFPPIPP člen 380.. ZNP člen 37.. ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2, 339/2-11.. ZVEtL člen 16, 16/8.. ZVEtL-1 člen 6.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - sposobnost biti pravdna stranka - prenehanje udeleženca zaradi stečaja - skrbnik za poseben primer - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vendar pa je prvostopenjsko sodišče pri tem spregledalo, da je skladno z dikcijo zgoraj citiranih členov postavitev skrbnika za poseben primer predvidena zgolj v slučaju prenehanja pravne (enako tudi fizične) osebe kot udeleženca postopka na način, ki bi privedel do pravnega nasledstva. Skladno z določbo 80. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporabi na podlagi 37. člena ZNP, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti tudi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka oziroma udeleženec, lahko pravdna stranka oziroma udeleženec postopka. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pa vsebuje posebne določbe (380. člen ZFPPIPP), po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem, to je premoženjem, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, pa se je našlo po tem, ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, izvede stečajni postopek.