prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - izklicna cena - prvi prodajni narok
S tem, ko je sodišče na prvem prodajnem naroku kot izklicno ceno dolžnikovih nepremičnin upoštevalo oz. določilo ceno v višini 70 % njune ugotovljene vrednosti, ni ravnalo nezakonito. Kršilo ni niti enakopravnosti udeležencev dražbe, saj je v odredbi o prodaji nepremičnin na prvi javni dražbi izrecno navedlo, da se lahko nepremičnine že na prvem naroku prodajo pod ugotovljeno tržno vrednostjo, a ne za manj kot 70 % te vrednosti.
Odškodninske terjatve za povzročeno škodo zastarajo v 3 letih odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (prvi odstavek 352. člena OZ), v vsakem primeru pa v petih letih odkar je škoda nastala (drugi odstavek 352. člena OZ). Ker tožnik zatrjuje, da je za škodo in storilce izvedel v letu 1998, je nedvomno, da je zastaral tudi njegov odškodninski zahtevek.
zavrženje tožbe - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - sposobnost biti stranka v postopku - prekinitev pravdnega postopka - družbeniki kot pravni nasledniki družbe - prevzem neporavnanih obveznosti družbe
Prenehanje družbe ima za posledico prekinitev pravdnega postopka. Družbeniki, ki zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku prevzamejo obveznost plačila njenih obveznosti, so glede prevzetih obveznosti pravni nasledniki družbe.
stroški postopka v družinskih sporih - pravica do osebnih stikov staršev in otrok
Na podlagi 413. člena ZPP sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku, saj je odločanje po merilu uspeha v družinskih sporih neprimerno, ko sodišče odloča o otrokovi koristi, kar pomeni, da izhaja iz predpostavke, da starša hočeta svojemu otroku najboljše in to uveljavljata tudi v postopku pred sodiščem. Vendar pa se sodišče druge stopnje pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je mati neobrazloženo in posledično neutemeljeno zgolj nasprotovala že sicer pred CSD sklenjenemu sporazumu med njo in očetom z izpostavljanjem, da "si želi dva celotna vikenda". V posledici tega predlagateljičina pritožba zoper odločitev o stroških ni utemeljena.
Tožeča stranka uveljavlja, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na originaren način. V skladu z navedeno sodno prakso bo v posledici morebitne ugoditve tožbenemu zahtevku pritožnica izgubila hipoteko na nepremičninah. Glede na navedeno je jasno, da pritožnica s predlagano intervencijo varuje ne le svoj ekonomski interes, temveč tudi pravnega, saj je od odločitve v tej zadevi odvisen obstoj njene pravice.
odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zakonitost odpovedi
Pritožba se neutemeljeno zavzema za stališče, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni veljavna in posledično tožnici odpravnina na podlagi 108. člena ZDR-1 ne pripada. Tožena stranka kot delodajalec v tem sporu ne more uspešno uveljavljati neveljavnosti oziroma neučinkovitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je v nasprotju z zakonom podala sama, ker je upoštevala tožničino željo, da bi do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev prejemala nadomestilo za čas brezposelnosti. Takšno ravnanje tožene stranke bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ in načelom prepovedi zlorabe pravic iz 7. člena OZ. Nenazadnje je delodajalec tisti, ki kot ekonomsko močnejša stranka delovnega razmerja narekuje pogoje delavčeve zaposlitve.
Ker je tožena stranka tožnici v obravnavani zadevi redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je že s tem izpolnjen pogoj za izplačilo odpravnine na podlagi prvega odstavka 108. člena ZDR-1.
Novela ZFPPIPP-E je v 14. členu ZFPPIPP določila dodatne domneve trajnejše nelikvidnosti. Tako se je za trajneje nelikvidnega štelo tudi dolžnika, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Za takšnega dolžnika se je nadalje štelo tudi dolžnika, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
Obveznosti poslovodstva iz 34. do 39. člena ZFPPIPP pri nastanku insolventnosti nastanejo, ko bi poslovodstvo, če bi ravnalo s profesionalno skrbnostjo, lahko ugotovilo, da je družba postala insolventna. V konkretnem primeru pa takšne posledice v zatrjevanih obdobjih zaradi njihove neizkazanosti (še) niso nastopile, zato toženi stranki v tem pogledu ni mogoče očitati opustitve dolžnih ravnanj za njihovo odpravo.
poslovna goljufija - znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - zamolčanje podatkov
Če gre za prikrivanje takšnih okoliščin, ki bi sopogodbenika odvrnile od sklenitve posla, kar bi zamolčanje drugih obveznosti družbe, pomanjkanja sredstev za izvedbo potovanj ter blokad na transakcijskem računu, prav gotovo lahko bilo, je moč na tej podlagi sklepati tudi na morebitno preslepitveno ravnanje obtoženca.
Zaključek sodišča prve stopnje, da bo zmožen plačati sodno takso v višini 1.449,00 EUR v enkratnem znesku, ne temelji le na ugotovljeni višini prihrankov, temveč tudi na dejstvu, da ima občasne visoke denarne prilive na svoj TRR. Tako je tudi upravičeno ugotovilo, da njegov povprečni mesečni prihodek (od novembra 2018 do februarja 2019) iz tega naslova znaša več kot dva osnovna zneska minimalnega dohodka, določenega z ZSVarPre, ki trenutno znaša 785,50 EUR. Utemeljen je tudi njegov zaključek, da v posledici ne gre za tako socialno ogroženo osebo, ki bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse, niti do delne oprostitve niti do obročnega plačila sodne takse.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo
Tožnica bi morala zaradi spornosti obstoja delovnega razmerja v času trajanja civilnopravne pogodbe istočasno s postavljenimi zahtevki, ki temeljijo na pravicah iz delovnega razmerja, najkasneje pa v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, zahtevati tudi ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja. Šele s postavljenim zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja bi lahko sodišče prve stopnje presojalo trditve tožnice, da je po civilni pogodbi dejansko opravljala delo z elementi delovnega razmerja in šele tako bi sodišče prve stopnje imelo podlago za odločanje o zahtevkih, ki se nanašajo na pravice iz zatrjevanega delovnega razmerja. Tožnica je sicer postavila trditve, da so med strankama obstajali elementi delovnega razmerja, vendar je sodna praksa v podobni zadevi že zavzela stališče, da je za presojo takšnih trditev ter za presojo nadaljnjih zahtevkov za priznanje pravic iz dela potreben določen zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki pa ga tožnica ni postavila oziroma ga je v obravnavani zadevi postavila prepozno, tj. po poteku materialnega prekluzivnega roka. Tudi zahtevek, s katerim je tožnica izpodbijala odpoved fiktivnega civilnopravnega razmerja kot nezakonite odpovedi delovnega razmerja, ne zadošča za presojo zahtevkov, s katerimi tožnica zahteva pravice iz delovnega razmerja, saj delovno razmerje na podlagi takšne civilne pogodbe še ni obstajalo, temveč bi se moralo šele ugotoviti v sodnem postopku na podlagi ustreznega zahtevka, ki pa ga je tožnica postavila prepozno.
soprispevek k nastanku škode - pomočnik - nesreča pri delu - kotna brusilka - poškodba prstov leve roke
Ker je bil zavarovanec toženke, kot to pravilno prvostopenjsko sodišče zaključuje v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe, zgolj tožnikov pomočnik in je tožnik tisti, ki je delal nepravilno, je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče toženki zaradi ravnanja njenega zavarovanca pripisati odgovornost za nastali škodni dogodek zgolj v višini 30 %, v večjem delu, 70 %, pa je k nastali škodi soprispeval tožnik sam (171. člen OZ).
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12b, 12b/1, 13, 13/1. URS člen 23, 25. ZFPPIPP člen 31, 32.
sodno varstvo - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - kapitalska ustreznost - upravljanje likvidnostnega tveganja - nedelujoča gospodarska družba
Gospodarska družba si mora, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti. Dejstvo, da je dve leti finančno stanje nespremenjeno, račun pri OPP pa blokiran, zato samo po sebi ne pomeni razloga za oprostitev plačila sodne takse.
URS člen 21. OZ člen 179. ZKP člen 538, 538/1, 538/1-1, 538/1-2, 542, 542/1, 542/1-1, 542/1-2, 542/3.
enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - primerna višina odškodnine - izjemne okoliščine - odmera pravdnih stroškov - upoštevanje uspeha po fazah postopka
V zvezi z višino odškodnine je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da po ustaljeni sodni praksi duševne bolečine zaradi neopravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, za kar se prisodi enotna odškodnina, pri odmeri katere se upoštevajo vse okoliščine primera.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - motorist - prometna nesreča - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - primerna denarna odškodnina
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenskih aktivnosti in strahu. Udeležba tožnika kot motorista v promerni nesreči.
denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - primerna višina odškodnine - prometna nesreča - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - motorist
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu.
Udeležba tožnika kot motorista v prometni nesreči.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00024600
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 24, 24/2.. ZODPol člen 67, 67/6.. ZJU člen 147.
začasna premestitev delavca - napotitev na delo - regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - policija
Omejitve, določene v 24. členu KPND, veljajo le v primeru začasne premestitve na drugo delovno mesto po 67. členu ZODPol, ne pa v primeru napotitve na delo v drug kraj, območje ali področje dela.
povračilo stroškov postopka - prijava terjatev v stečaju - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - načelo koncentracije
Iz 3. točke drugega odstavka in šestega odstavka 60. člena ZFPPIPP je jasno razvidno, da mora upnik v postopku zaradi insolventnosti prijaviti tudi vse stroške uveljavljanja terjatev, ki so mu do začetka stečajnega postopka že nastali, pri tem pa ni pomembno, ali je o teh stroških sodišče že odločalo.
ZFPPIPP v 60. členu ne govori o pravnomočno odločenih stroških, temveč le o nastalih stroških.
Gledano celovito oba postopka je treba upoštevati, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela. Toženi stranki pa tudi ni mogoče priznati povračila stroškov, ki so ji nastali z neupravičenim nasprotovanjem zahtevku.
odpravnina - vojak - rok za uveljavljanje - invalidnost - socialni spor - prenehanje delovnega razmerja
Tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je tožnik prepozno zahteval odpravnino po desetem odstavku 93. člena ZObr. Gre za denarni tožbeni zahtevek, ki ni vezan na prekluzivni rok. Poleg tega pred dokončno in pravnomočno ugotovitvijo, da je že od 8. 8. 2013 dalje invalid III. kategorije zaradi posledic poškodbe pri delu, tožnik ni mogel uveljavljati pravic iz tega naslova. Ni pa mogoče tožniku šteti v škodo dejstva, da so postopki v zvezi z vprašanjem vzroka njegove invalidnosti trajali še po tem, ko mu je pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje. Tožnik mora biti zaradi odločitve socialnega sodišča, ki učinkuje že od 8. 8. 2013 dalje, v enakem položaju, kot če bi mu bila ta pravica priznana že tedaj. V takem primeru bi bili leta 2013, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, izpolnjeni pogoji iz devetega odstavka 93. člena ZObr. Tožena stranka bi tožnika (ki mu je priznana invalidnost zaradi poškodbe pri delu) morala razporediti na drugo delovno mesto v ministrstvo ali v drug državni organ, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma mu omogočiti poklicno rehabilitacijo, če pa to ni bilo mogoče in poklicna rehabilitacija ni bila smotrna, bi ga morala začasno (najdalj za pet let) razporediti na formacijsko dolžnost izven operativnih enot. Glede na to, da med strankama ni sporno, da je bil tožnik ves čas od leta 2011 do konca delovnega razmerja pri toženi stranki odsoten z dela zaradi bolniškega staleža in ga tožena stranka ni mogla niti začasno razporediti na drugo delovno mesto ali formacijsko dolžnost, mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Skladno z določbo desetega odstavka 93. člena ZObr ima zato pravico do odpravnine, ki mu jo je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo. Na pravilnost odločitve ne vpliva dejstvo, da je tožnik prepozno uveljavljal sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, saj gre pripadniku pravica do odpravnine po tej določbi v primeru prenehanja delovnega razmerja. Ta pravica ni izključena, če pride do prenehanja delovnega razmerja pred potekom petih let od ugotovitve invalidnosti zaradi poškodbe pri delu niti če to zaradi tožnikove invalidnosti preneha zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Pri nastanku in izpolnitvi taksne obveznosti gre za razmerje med stranko, ki je taksni zavezanec, in državo. Drugih udeležencev postopka se ne plačilni nalog in ne sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru taksnega zavezanca, ne tiče. Ker se na pritožnika sklep neposredno ne nanaša, pritožnik za pritožbo ni procesno legitimiran. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
ZST-1 člen 11. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 26.
predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - za odločanje relevantne okoliščine
Prvostopenjsko sodišče je pritožniku že v točki 5, sklicujoč se na ustrezno sodno prakso, pojasnilo, da se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca ne upoštevajo kreditne ali druge obveznosti, kot je plačilo obveznosti na podlagi sklepov o izvršbi. Vse ostale okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnik, zaradi katerih ne bi zmogel plačati sodne takse brez škode za preživljanje, pa je prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno upoštevalo tako, da mu je omogočilo plačilo sodne takse v dvanajstih zaporednih obrokih.