obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za razrešitev odvetnika
Senat sodišča druge stopnje pritrjuje zaključku v napadenem sklepu, da je zagovornik, obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, ves čas skrbno in strokovno v skladu z Zakonom o odvetništvu ščitil pravice in koristi obtoženega, zato je pravilna odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se obtoženčeva zahteva za zagovornikovo razrešitev zavrne.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - preživnina - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - preživninske sposobnosti staršev - pravica do izjave - začasna odredba - otrokova korist - mnenje otroka
Pritožničina ocena, da je otrok dovolj razsoden in pameten, da bi zmogel povedati svoje stališče, je presplošna, da bi vzbudila dvom o pravilnosti ugotovitev o otrokovi največji koristi. Pritožnica ne nasprotuje izvedenkinemu mnenju, da vprašanje, pri katerem od staršev bi želel živeti, lahko tudi pri socialno zrelejšem otroku, kot je sin pravdnih strank, vzbudi hude občutke krivde. Tega vprašanja mu zato tudi sodišče ne bi smelo postaviti. O katerih drugih okoliščinah, pomembnih za ugotovitev otrokove koristi, bi se moral izreči otrok, pa pritožba ne pojasni.
Odločitev temelji na oceni, da so vse hujše vedenjske težave sina pravdnih strank terjale spremembo tedanjega stanja, in da je bila ob tehtanju možnosti, tj. zaupanja v varstvo in vzgojo očetu na eni strani in izbire med namestitvijo v zavod oziroma v stanovanjsko skupnost ali ohranitvijo obstoječega stanja prva možnost v večjo otrokovo korist. Dokazni postopek ni pokazal, da bi bila vez med otrokom in materjo tako intenzivna, da je bilo začasno zaupanje otroka očetu sinu pravdnih strank v škodo. Prav nasprotno: otrok se je umiril, vedenje v šoli in doma in nenazadnje šolski uspeh pa sta se izboljšala.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - ogrožanje sebe in drugih
Obnašanje osebe je potrebno presojati v povezavi z mnenjem izvedenke, saj je za pravilno uporabo materialnega prava potrebno razjasniti tudi dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je direktor tožene stranke spornega dne prejel elektronsko sporočilo tožnika in da je iz sporočila lahko razbral, da tožnika na delo ne bo. Tožnik je s tem izpolnil svojo dolžnost po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zakonito dedovanje
Po določbi 221. člena ZD sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
odločanje o stikih z otrokom - začasna ukinitev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost ukrepa - ogroženost otroka - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Začasna ukinitev stikov med hčerko in očetom je potrebna, saj v tem trenutku verjetno nobena oblika stikov deklice z očetom deklici ni v korist, deklica pa je ogrožena do te mere, da z odločitvijo ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe, saj bi sicer deklici nastala nepopravljiva škoda.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZPP člen 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja
Obravnavana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, saj si je tožnik spornega dne v času opravljanja službe pri toženi stranki protipravno prilastil gorivo, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo, in sicer na način, da je iz merilnega avtomata na črpališču točil gorivo v rezervoar svojega osebnega avtomobila, ki ga uporablja za vožnjo in je tudi njegov lastnik.
Tožnica v tej zadevi ni opredelila že višine stroškov po posameznih postavkah, zato se sodišče prve stopnje z vprašanjem ključev delitve po posameznih postavkah ni ukvarjalo. Sodna praksa nenazadnje ni takšna kot se zavzema pritožba, temveč je glede presoje (ne)sklepčnosti, ki se tudi sicer presoja ne glede na ugovorne navedbe tožene stranke, ampak že na podlagi trditev tožeče stranke, nekoliko strožja. Tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije npr. v zadevah III Ips 5/2012 in III Ips 13/2012 z dne 15.4.2014 izpostavilo, da za sklepčnost tožbe zadošča, če je tožeča stranka med drugim pojasnila, kakšni so ključi delitve stroškov po posameznih postavkah (po bruto površini, po neto površini, na podlagi stanja števca oziroma po številu enot). V predmetni zadevi tožnica ni pojasnila niti tega koliko znaša posamezna vrsta stroškov, zato je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe pravilen.
Tako sodišče prve stopnje, ki v izpodbijanem sklepu ocenjuje relevantnost dokazov in utemeljenost suma, s takšno presojo posega v sfero materialnega preizkusa obtožnega akta, to pa v fazi formalnega preizkusa obtožnega akta ni mogoče.
Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč vse izvedene relevantne dokaze, vključujoč zagovor obtoženca, analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, ter na podlagi take presoje izvedenih dokazov brez dvoma zaključilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00022970
OZ člen 926, 926/1, 926/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
avtomobilsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - omejitev zavarovalnega kritja - pravica do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi povsem utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje do njenih pravno odločilnih ugovorov ni opredelilo. S tem je po presoji sodišča druge stopnje kršilo predvsem njeno pravico do izjave v postopku (obveznosti stranke, da navede razloge v smeri utemeljitve zahtevka ali utemeljitve ugovorov, s katerimi zahtevku nasprotuje, ustreza dolžnost sodišča, da se o teh ugovorih v razlogih odločbe izreče). Pritožba pravilno povzema, da se sodišče prve stopnje v sklopu obrazložitve ni dolžno opredeliti do vseh trditev pravdnih strank, se je pa dolžno opredeliti do tistih, ki so v zadevi odločilne.
Za opredelitev, katere trditve so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je vprašanje (in odgovor nanj), ali je omejitev zavarovalnega kritja, ki ni določena na polici, pravno veljavna ali ne, v zadevi zagotovo bistveno. O tem se sodišče prve stopnje ni izreklo oziroma svojega stališča (ob upoštevanju petega odstavka 926. člena OZ) tožnici ni pojasnilo, čeprav je omejitev zavarovalnega kritja po posebnih pogojih zavarovanja upoštevalo v škodo tožnice. S takšnim nezakonitim postopanjem, s katerim tožnici ni bila dana možnost (enakopravnega) obravnavanja pred sodiščem, je sodišče prve stopnje storilo (v pritožbi smiselno zatrjevano) procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S takšnim ravnanjem je poseglo tudi v strankino pravico do izjave v postopku iz 22. člena Ustave RS.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5. ZSVarPre člen 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - finančno in likvidnostno stanje - merila - osnovni znesek minimalnega dohodka
Premoženje predlagateljice ne predstavlja razpoložljivih denarnih sredstev, ampak (so)lastniške deleže, ki so večinoma obremenjeni s hipoteko (ki presega vrednost nepremičnin).
OZ člen 164, 164/1, 164/2, 171, 186, 186/3. ZPP člen 139, 139/3, 142, 143, 199, 204, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZPSto-2 člen 42, 42/2. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) - elektronska izvršba - napačen naslov upnika - napaka v informacijskem sistemu - vročanje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - izdaja potrdila - odškodninska odgovornost upnika - vzpostavitev prejšnjega stanja - odgovornost več oseb za isto škodo - dolžnost zmanjševanja škode - likvidnost terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obvestitev drugega o pravdi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je sodišče ravnalo protipravno v fazi izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj pogoji za izdajo slednjega, zaradi vročanja na napačnem naslovu, niso bili izpolnjeni. Vendar je nato zmotno zaključilo, da v konkretnem postopku ni relevantno, ali je S. M. pri izpolnjevanju obrazca za elektronsko izvršbo ravnal dovolj skrbno oziroma ali je celo namenoma obrazec za izvršbo izpolnil z napačnimi podatki o dolžniku. Slednje je trdila tako tožena stranka, kot tudi tožeča stranka, ki naj bi S. M. iz tega razloga ovadila pristojnemu državnemu tožilstvu. Toženi stranki oziroma sodišču v sporni izvršilni zadevi gre torej očitati, da bi s skrbnim ravnanjem lahko preprečila izdajo klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, S. M. pa, če se trditve strank o njegovem ravnanju izkažejo za resnične, namerno oziroma protipravno ravnanje, zaradi katerega je primarno sploh prišlo do vročanja na napačnem naslovu oziroma tega, da sistem ni preverjal pravilnosti naslova dolžnika ter posledično do zatrjevanega neupravičenega rubeža sredstev na transakcijskem računu tožeče stranke. Zato je upoštevaje konkretne okoliščine pravno relevantno ravnanje S. M., do česar se sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni opredelilo. V kolikor namreč več oseb neodvisno druga od druge povzroči škodo, je treba ugotoviti njihov delež pri povzročeni škodi oziroma, če le-tega ni mogoče ugotoviti, je njihova odgovornost za povzročeno škodo, če jo oškodovanec uveljavlja zoper več povzročiteljev, solidarna.
Šele v primeru, ko se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je odgovorni dolžan za ostanek škode plačati denarno odškodnino. Zato bo tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine šele, ko in če se izkaže, da je terjatev tožeče stranke do S. M. nelikvidna.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - posredni ali indicijski dokazi - zaprt krog med seboj povezanih indicev - sprememba kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
V obravnavanem primeru namreč izvedeni dokazi predstavljajo takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog indicev, ki je sklenjen do mere, da ni nobenega dvoma, da je storilec kaznivega dejanja, na škodo S.S., obdolženec.
Sodišče prve stopnje je namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča pri izbiri kazenske sankcije dalo preveliko težo obteževalnim okoliščinam, premajhen poudarek pa olajševalnim okoliščinam, predvsem časovni oddaljenosti dogodka, obdolženčevi nekaznovanosti in okoliščinam, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno.
odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - odvetniška tarifa - zastopanje delodajalca
Ne glede na to, da tar. št. 15/1c predvideva, da se o zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, je treba izhajati iz dejstva, da gre za socialni spor, upoštevati pa je potrebno tudi sam namen OT, ni pa tudi nobenega utemeljenega razloga za priviligirano obravnavanje položaja delodajalca glede stroškov postopka v primeru, da nastopa kot tožeča stranka.
razmerja med starši in otroki - spor iz razmerij med starši in otroki - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev obsega stikov - določitev preživnine - mnenje otroka - načelo največje koristi otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Otrokovo mnenje o dodelitvi enemu izmed staršev ni zavezujoče. Gre za dokaz, ki ga je treba dokazno oceniti skupaj z drugimi dokazi, saj je le na ta način mogoče ugotoviti, ali je otrokovo mnenje v njegovo korist.
pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - opredelitev do navedb strank - dokazna ocena - metodološki napotek - kršitev metodološkega napotka - pomanjkljiva dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Zaradi neupoštevanja pravočasno podane trditvene podlage je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je imelo glede dokazov obeh strank različne kriterije oziroma jih ni obravnavalo z enako skrbnostjo. S tem je storilo postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Neupoštevanje metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, katerega posledica je pomanjkljiva oziroma površna dokazna ocena, pa je tudi preraslo v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Predlog za postavitev novega izvedenca je utemeljen v primeru, ko že postavljeni izvedenec vztraja pri svojem mnenju, kljub temu, da je njegovo mnenje delno nepopolno in pomanjkljivo.
ZPIZ-2 člen 53, 54, 54/1, 54/1-3, 61.. ZZZDR-UPB1 člen 12.
vdovska pokojnina - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
V obravnavani zadevi so dokazani vsi elementi zunajzakonske skupnosti. Torej skupno bivanje, ekonomska skupnost, intimno razmerje oziroma čustvena navezanost med tožnico in pokojnim uživalcem starostne pokojnine, ki se je tudi navzven kazalo kot razmerje med možem in ženo. Zgolj to, da je pokojni v postopku upravičenosti do varstvenega dodatka podal izjavo, da s tožnico nista v zunajzakonski skupnosti, na obstoj zunajzakonske skupnosti ne more vplivati. Podana je bila namreč izključno z namenom pridobitve pravic iz javnih sredstev, ki pa niso predmet tega postopka, in v letu 2011, ki tudi sicer v tem sporu glede na to, da je pokojni umrl 16. 11. 2016 sploh ni pravno relevantno obdobje.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi podan dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, je torej pravilen. Ker tožnica izpolnjuje pogoj starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine iz 53. člena ZPIZ-2 in so hkrati izpolnjeni še pogoji iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca, sta z izpodbijano sodbo zavrnilna upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje, v katerem bo toženec odločil o pravici do vdovske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, če bo ta za tožnico ugodnejši.
ZIZ člen 43, 62, 62/2.. ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 441, 441/1.
umik izvršilnega predloga - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - ustavitev pravdnega postopka
Ž e z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi se začne pravda med strankama. O umiku izvršilnega predloga bi (lahko) odločalo izvršilno sodišče le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Če pa ga prejme po vložitvi ugovora, ali skupaj z njim, kot v obravnavani zadevi, je treba ta umik obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika (tožene stranke). O tem se je sodna praska že večkrat izrekla.