ZVEtL-1 člen 13, 23. SPZ člen 105, 105/2. SZ-1 člen 4, 4/3. ZEN člen 2, 71, 71/3, 77, 77/1.
garaža kot pomožni objekt - funkcionalno zemljišče v solasti - pridobitev lastninske pravice na zemljišču - pripadajoče zemljišče k stavbi - sklep presenečenja
Objekti, ki služijo glavnemu objektu, so pomožni objekti in se praviloma postavljajo na funkcionalnem zemljišču stavbe, kateri služijo (kot je to v konkretnem primeru). Pomožni zunanji objekti oziroma prostori v njih, so lahko skupni del glavne stavbe ali pa imajo položaj individualnih pomožnih prostorov posameznih stanovanj v glavni stavbi v smislu drugega stavka drugega odstavka 105. člena SPZ in tretjega odstavka 4. člena SZ-1. Lastninska pravica na takšnih prostorih je tako vključena v lastninsko pravico na stanovanju v glavni stavbi. Takšna (dvoriščna) stavba in prostori v njej tako ne podležejo načelu superficies solo cedit v smislu njihovega prirastka zemljišču pod stavbo in tudi ne načelu solum cedit superficiei – da zemljišče pripade graditelju, saj so po samem zakonu bili in ostajajo stvarnopravne sestavine stanovanj, katerim takšni prostori pripadajo. Lastninska pravica na njih je bila in ostaja vključena v lastninsko pravico na stanovanjih v glavni stavbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00022970
OZ člen 926, 926/1, 926/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
avtomobilsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - omejitev zavarovalnega kritja - pravica do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi povsem utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje do njenih pravno odločilnih ugovorov ni opredelilo. S tem je po presoji sodišča druge stopnje kršilo predvsem njeno pravico do izjave v postopku (obveznosti stranke, da navede razloge v smeri utemeljitve zahtevka ali utemeljitve ugovorov, s katerimi zahtevku nasprotuje, ustreza dolžnost sodišča, da se o teh ugovorih v razlogih odločbe izreče). Pritožba pravilno povzema, da se sodišče prve stopnje v sklopu obrazložitve ni dolžno opredeliti do vseh trditev pravdnih strank, se je pa dolžno opredeliti do tistih, ki so v zadevi odločilne.
Za opredelitev, katere trditve so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je vprašanje (in odgovor nanj), ali je omejitev zavarovalnega kritja, ki ni določena na polici, pravno veljavna ali ne, v zadevi zagotovo bistveno. O tem se sodišče prve stopnje ni izreklo oziroma svojega stališča (ob upoštevanju petega odstavka 926. člena OZ) tožnici ni pojasnilo, čeprav je omejitev zavarovalnega kritja po posebnih pogojih zavarovanja upoštevalo v škodo tožnice. S takšnim nezakonitim postopanjem, s katerim tožnici ni bila dana možnost (enakopravnega) obravnavanja pred sodiščem, je sodišče prve stopnje storilo (v pritožbi smiselno zatrjevano) procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S takšnim ravnanjem je poseglo tudi v strankino pravico do izjave v postopku iz 22. člena Ustave RS.
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da bi ji moral tožnik povrniti celotne stroške postopka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ker tožbe ni umaknil pravočasno po izpolnitvi. Tožena stranka je šele v pripravljalni vlogi jasno navedla, kateri del njenih plačil tožniku spornega dne se nanaša na prvotni tožbeni zahtevek v tem individualnem delovnem sporu. Glede na to tožniku ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknil takoj po plačilu, saj na podlagi samih plačilnih list ni mogoče ugotoviti, ali se plačili tožene stranke nanašata na vtoževane zneske iz tožbe. Drugačna pritožbena navedba je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je treba stroške postopka odmeriti po uspehu (154. členu ZPP).
OZ člen 164, 164/1, 164/2, 171, 186, 186/3. ZPP člen 139, 139/3, 142, 143, 199, 204, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZPSto-2 člen 42, 42/2. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) - elektronska izvršba - napačen naslov upnika - napaka v informacijskem sistemu - vročanje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - izdaja potrdila - odškodninska odgovornost upnika - vzpostavitev prejšnjega stanja - odgovornost več oseb za isto škodo - dolžnost zmanjševanja škode - likvidnost terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obvestitev drugega o pravdi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je sodišče ravnalo protipravno v fazi izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj pogoji za izdajo slednjega, zaradi vročanja na napačnem naslovu, niso bili izpolnjeni. Vendar je nato zmotno zaključilo, da v konkretnem postopku ni relevantno, ali je S. M. pri izpolnjevanju obrazca za elektronsko izvršbo ravnal dovolj skrbno oziroma ali je celo namenoma obrazec za izvršbo izpolnil z napačnimi podatki o dolžniku. Slednje je trdila tako tožena stranka, kot tudi tožeča stranka, ki naj bi S. M. iz tega razloga ovadila pristojnemu državnemu tožilstvu. Toženi stranki oziroma sodišču v sporni izvršilni zadevi gre torej očitati, da bi s skrbnim ravnanjem lahko preprečila izdajo klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, S. M. pa, če se trditve strank o njegovem ravnanju izkažejo za resnične, namerno oziroma protipravno ravnanje, zaradi katerega je primarno sploh prišlo do vročanja na napačnem naslovu oziroma tega, da sistem ni preverjal pravilnosti naslova dolžnika ter posledično do zatrjevanega neupravičenega rubeža sredstev na transakcijskem računu tožeče stranke. Zato je upoštevaje konkretne okoliščine pravno relevantno ravnanje S. M., do česar se sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni opredelilo. V kolikor namreč več oseb neodvisno druga od druge povzroči škodo, je treba ugotoviti njihov delež pri povzročeni škodi oziroma, če le-tega ni mogoče ugotoviti, je njihova odgovornost za povzročeno škodo, če jo oškodovanec uveljavlja zoper več povzročiteljev, solidarna.
Šele v primeru, ko se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je odgovorni dolžan za ostanek škode plačati denarno odškodnino. Zato bo tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine šele, ko in če se izkaže, da je terjatev tožeče stranke do S. M. nelikvidna.
brezposelnost - denarno nadomestilo za brezposelnost
Glede na drugi odstavek 59. člena ZUTD pravico iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezen primer ne določa drugače. Glede na izrecno določbo prvega odstavka 63. člena ZUTD pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji in glede na četrti odstavek citirane določbe 63. člena ZUTD zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.
ZFPPIPP člen 18, 18-3, 78, 78/2, 78/2-2, 78/2-5, 81, 81/1, 122. ZGD-1 člen 505. OZ člen 5.
stečajni postopek nad pravno osebo - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - imenovanje v upniški odbor - ovire za imenovanje upnika v upniški odbor - ožje povezana oseba - načelo vestnosti in poštenja - obid prisilnih predpisov
Stečajni postopek nad dolžnikom je bil uveden 22. 4. 2009, začet pa 13. 8. 2009. Do takrat (od 27. 6. 2008) je bil A. A. dolžnikov družbenik in hkrati tudi eden od direktorjev. Iz sodnega registra za Š., ki je 6. 3. 2019 vložila zahtevo za vstop v upniški odbor, pa je razvidno, da je bil A. A. od 30. 11. 2006 do 13. 2. 2019 tudi direktor te družbe.
Edini lastnik poslovnega deleža v Š. je K. d. o. o., čigar edini lastnik poslovnega deleža je sin A. A. B. B. Zato drži presoja sodišča prve stopnje, da ima Š. d. o. o., ki zahteva članstvo v upniškem odboru stečajnega dolžnika, preko lastnika poslovnega deleža v K. d. o. o. B. B., v razmerju do A. A., položaj ožje povezane osebe.
Ko pritožnica navaja, da sodišče ni obrazložilo, zakaj je odložilo plačilo sodnih taks samo za šest mesecev ne pa za celotno obdobje, kot je to dovoljeno po zakonu, višje sodišče odgovarja, da je sodišče na to odgovorilo s tem, ko je pritožnici razložilo, zakaj je dovolilo šestmesečni odlog plačila sodne takse.
obseg stikov - stari starši - pravica do osebnih stikov z otrokom - pravice otroka - pravica otroka do izjave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otroka (vnuka predlagateljev) nista sposobna sama uresničevati svojih procesnih pravic in da so v predmetni zadevi pravice in koristi obeh otrok varovane že zato, ker sta predlagatelja v zvezi z udeležbo otrok v tem postopku kot nasprotnega udeleženca ozančila skrbnika otrok. Teh ugotovitev predlagatelja s pritožbo ne izpodbijata. Otroka sta imela možnosti biti slišana v tem postopku, saj sta bila zaradi zagotovitve svojih interesov dovolj vpletena v postopek odločanja o stikih s tem, ko je bil v postopku udeležen njun skrbnik, ki je uveljavljal in izpostavljal vse okoliščine, ki so otrokoma v korist.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje prosilca - posebne okoliščine
Tožeča stranka je neposredno po ustanovitvi prevzela terjatev v višini več milijonov, nato pa vložila tožbo in zahtevala oprostitev plačila sodne takse za tožbo. To so posebne okoliščine glede finančnega stanja, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zakonito dedovanje
Po določbi 221. člena ZD sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
ZObr člen 98c, 98c/2.. OZ člen 165, 246, 299.. ZPP člen 154, 154/1, 154/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 6/4.
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati 98.c člen ZObr, ki določa, da pripadniku za delo v mednarodni organizaciji pripada plača po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS (glede osnove za odmero odškodnine), v drugem odstavku 98.c člena pa je še določeno, da se pripadniku plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi ustaljeno sodno prakso in pravilno štelo, da je prišla tožena stranka v zamudo s plačilom ob tožnikovi vrnitvi z misije ter na tej podlagi tožniku prisodilo zamudne obresti od tega datuma dalje.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za razrešitev odvetnika
Senat sodišča druge stopnje pritrjuje zaključku v napadenem sklepu, da je zagovornik, obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, ves čas skrbno in strokovno v skladu z Zakonom o odvetništvu ščitil pravice in koristi obtoženega, zato je pravilna odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se obtoženčeva zahteva za zagovornikovo razrešitev zavrne.
ZUTD člen 129, 155, 156, 157.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 42, 42/4.
izbris iz evidence brezposelnih - procesne kršitve
Pri nadzoru aktivnega iskanja zaposlitve je uradna oseba pooblaščena zahtevati predložitev dokazil, primeroma določenih v 4. odstavku 42. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznosti pri iskanju zaposlitev ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidenci (Pravilnik). Gre za potrdila delodajalcev o odzivu na napotnice in vabila, fotokopije prijav na prosta delovna mesta s potrdilom pošte, izpise e-sporočil, zapisov v zaposlitvenem dnevniku iskalca zaposlitve, podatke o izbiri kandidata na prosto delovno mesto in druga dokazila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve.
Vendar nepredložitev navedenih listinskih dokazil ne zadošča za zakonitost upravnega akta, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve. Za zakonito odločitev morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev same po sebi pomenijo bistveno kršitev postopka in nezakonitost upravne odločbe.
ZDZdr člen 2, 39, 39/1, 53, 61, 67, 67/3, 70. URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3.
obrazloženost sklepa - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v ustavne pravice posameznika
Ker prisilno zadržanje na zdravljenju predstavlja hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ter pogoj iz 53. člena ZDZdr.
SPZ člen 116. ZZK-1 člen 15a. ZPP člen 185, 190. ZEN člen 8.
sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokončna ureditev razmerij med strankama - razmerja med solastniki - odtujitev nepremičnine med pravdo - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - način določitve - objektivno merilo - uporabna površina - vrednost posameznih etažnih delov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezen del stavbe - skupni del stavbe - lastništvo posameznega dela stavbe - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravni učinek - akt o oblikovanju etažne lastnine - podlaga za spremembo
Eden od ključnih ciljev instituta spremembe tožbe je doseči dokončno ureditev spornega razmerja, s čimer pa se (zaradi preprečevanja vlaganja novih tožb/sprožitve novih postopkov) uresničuje tudi načelo ekonomičnosti. Res je tožeča stranka v vlogi z dne 12. 1. 2017, v kateri je tožbo spremenila, hkrati predlagala postavitev izvedenca geodetske stroke, ki je bil kasneje angažiran, a okoliščina, da se je zaradi tega postopek ustrezno podaljšal, ne pretehta okoliščine, da je vse to sodišču prve stopnje (in sicer tudi ob upoštevanju do tedaj že zbranega procesnega gradiva) omogočilo, da je sporno razmerje (dokončno) uredilo.
Ker pritožniki ne zatrjujejo, da toženi etažni lastniki, ki naj bi med postopkom svoje posamezne dele (stanovanja) odsvojili, niso bili lastniki stanovanj (posameznih delov), izjema iz prvega odstavka 190. člena ZPP v predmetni zadevi ne pride v poštev.
Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določi ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, s pomočjo izvedenca geodetske stroke, ki izdela elaborat za evidetniranje sprememb v katastru stavb.
Okoliščina, da je predmetna pravda povezana z vprašanjem narave posameznih delov stavbe, ne spremeni dejstva, da gre hkrati za lastninskopravni spor, v katerem tožeča stranka glede spornih prostorov zatrjuje, da gre za posamične dele, in na njih z ugotovitveno tožbo uveljavlja svojo (izključno) lastninsko pravico.
Občina je na podlagi določb Zakona o zavodih dne 1. 4. 1991 postala lastnica spornih delov (prostorov).
odločanje o stikih z otrokom - začasna ukinitev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost ukrepa - ogroženost otroka - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Začasna ukinitev stikov med hčerko in očetom je potrebna, saj v tem trenutku verjetno nobena oblika stikov deklice z očetom deklici ni v korist, deklica pa je ogrožena do te mere, da z odločitvijo ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe, saj bi sicer deklici nastala nepopravljiva škoda.
stečajni postopek - prodaja nepremičnine - zavezujoče zbiranje ponudb - veljavnost ponudbe - predkupni upravičenec - uveljavitev predkupne pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem
Ustavno sodišče je v odločbi Up-1581/18-22 z dne 4. 4. 2019 navedlo, da je skupna prodaja celotnega kompleksa nepremičnin, ki zajema tudi dve nepremičnini (solastniška deleža), na katerih ima predkupni upravičenec zakonito predkupno pravico, posledica sprejetega načina prodaje v stečajnem postopku in ne posledica odločitve predkupnega upravičenca. Zato predkupni upravičenec v konkretnem primeru predkupno pravico lahko uveljavi le na način, da je s podpisom pogodbe pristal na smiselno enake pogoje, kot so veljali za izbranega ponudnika glede nakupa vseh nepremičnin skupaj.
Ker je bila ponudba izbranega ponudnika pravilna in upoštevna, je upravitelj postopal pravilno, ko je predkupnemu upravičencu poslal besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je poslal izbranemu ponudniku (druga točka tretjega odstavka 347. člena ZFPPIPP).
Postopek prodaje na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb se od postopka prodaje na podlagi javne dražbe razlikuje v tem, da ponudnike, glede na to, da za ponujene cene drugih ponudnikov ne vedo, sili k temu, da ponudijo najvišje, še realne cene, ki so jih za nakup premoženja še pripravljeni plačati. Pri prodaji na javni dražbi se do takšne cene pride šele z draženjem. Ker sta postopka glede načina prodaje bistveno različna, o zatrjevani neenakosti v primeru, ko predkupni upravičenec uveljavi predkupno pravico, ni mogoče govoriti.
Ob zgoraj izpostavljenih dejanskih ugotovitvah je evidentno, da toženec tožnici na podlagi izvedenih del ničesar ne dolguje oziroma da ji je izvedena dela celo občutno preplačal. Posledično je tožničin tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje kot takšnega pravilno zavrnilo.
škoda na zdravju - konkretizacija zakonskih znakov - kaznivo dejanje proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov
Povzročitev nevarnosti za zdravje ljudi (s tem, ko storilec da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi) je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, o katerem mora imeti sodba ustrezne razloge, v opisu kaznivega dejanja pa mora biti konkretiziran.
Za storitev obravnavanega kaznivega dejanja res zadostuje, da storilec, ki da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi, povzroči abstraktno nevarnost za zdravje, torej da teh živil nihče ne zaužije in se nevarnost za zdravje ljudi ne odrazi s poslabšanjem njihovega zdravja, vendar mora biti tudi abstraktna (torej preteča) nevarnost živil za zdravje ljudi v opisu kaznivega dejanja konkretizirana.