ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/6, 154, 154-2, 154-3.
nasilno in drzno vedenje - kvalificirana oblika - zakonski znaki prekrška - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje
Za subsumiranje določenega opisa pod znake prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 je potrebno, da sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1) da se storilec vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in 2) da s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
Navedeni elementi morajo biti, poleg zahteve, da je prekršek storjen proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, izpolnjeni tudi za pravno opredelitev kvalificiranega prekrška po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1.
Nestrinjanje z oceno dokazov v sodbi o zahtevi za sodno varstvo glede na ustaljeno sodno prakso sodi v okvire nedovoljenega pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.
ZCes-1 člen 32, 32/15, 32/15-13. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 159, 163, 163/9.
opis prekrška - konkretizacija zakonskih znakov - izredni prevoz - sodelovanje pri storitvi prekrška - udeležba - vožnja v konvoju - opisano dejanje ni prekršek
Vožnja v konvoju že po naravi stvari predpostavlja udeležbo več voznikov vozil oziroma skupin vozil, zato storilec sam na ta način ne more uresničiti zakonskih znakov očitanega mu prekrška. Ta prekršek bi storilec lahko storil le z eno od oblik udeležbe, torej s sodelovanjem več udeležencev, ki medsebojno, usklajeno in zavestno sodelujejo pri storitvi prekrška, kar pa iz plačilnega naloga, ki konkretizacije udeležbe sploh nima, ne izhaja, niti to ne izhaja iz kasneje priloženega opisa dejanja in dokazov, saj navedba o vožnji v konvoju ne zadosti konkretizaciji udeležbe pri storitvi prekrška.
hitri postopek o prekršku - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - opis dejanja - sprememba izpodbijane odločbe - sprememba pravne kvalifikacije - prepoved reformatio in peius - kršitev načela prepovedi reformatio in peus - kršitev materialnega predpisa
Ker je sodišče vezano na opis dejanja v izreku odločbe o prekršku, mora presoditi, ali opis dejanja, takšen kakršen je, ustreza zakonskim znakom kršitve, za katero je storilka z odločbo o prekršku spoznana za odgovorno.
Če sodišče ugotovi, da opis dejanja ustreza drugačni pravni kvalifikaciji za drugo kršitev ali prekršek, potem lahko pravno kvalifikacijo spremeni, saj na njo ni vezano, vendar je, ko odloča o pravnem sredstvu, ki je vloženo v korist storilke, ne sme spremeniti v njeno škodo.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - sodba brez zaslišanja - izostanek z naroka - opravičljivi razlogi
Kršitelj je v zahtevi za sodno varstvo navedel bistvene okoliščine o tem, kdo je prekršek storil in v kakšnih okoliščinah, pa tudi zakaj se je navedena oseba sploh nahajala z njim v R Sloveniji. Ker je zahtevi za sodno varstvo priložil materialnopravno relevanten dokaz (pisno izjavo A. A.), ki potrjuje njegove trditve, da v času storitve prekrška, vozila, s katerim je bil prekršek storjen, ni upravljal kršitelj, temveč A. A., bi moralo sodišče, v kolikor je podvomilo v resničnost trditev, ki se navajajo v zahtevi za sodno varstvo in priloženi izjavi, v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku to pravno odločilno dejstvo samo raziskati.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - opis dejanja v plačilnem nalogu - kvalificirana oblika
Po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 bi se pravna oseba sicer lahko ekskulpirala, če bi izkazala, da je storila vse potrebno, da bi prekršek preprečila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izdala ustreznih navodil in ni zagotovila, da bi vozniki pred začetkom vsake vožnje opravili pregled zaščitne opreme. Da bi taka navodila izdala, pritožnica niti ne trdi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za enostaven ukrep, s katerimi bi lahko učinkovito preprečili prekrške po 12. točki prvega odstavka 54. člena ZPNB.
Po drugem odstavku 54. člena ZPNB se z globo 2.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, če kršitev pomeni tveganje za poškodbe oseb ali škodo v okolju, ki zahteva ustrezne ukrepe, kot na primer odpravo pomanjkljivosti na kraju nadzora oziroma najkasneje do začetka naslednjega prevoza. Iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ni razvidno nobeno dejstvo, ki bi utemeljevalo uporabo kvalificirane oblike. Prekrškovni organ je namreč zapisal zgolj, da "voznik ni zmožen predložiti varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po ADR". Za uporabo drugega odstavka 54. člena ZPNB zato ni pogojev.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00059182
URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 277, 277/1-3. KZ-1 člen 300, 300/1, 300/3. ZJRM-1 člen 7, 7/2.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - nedostojno vedenje na javnem kraju - prekršek in kaznivo dejanje - postopek pred sodiščem za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - isti historični dogodek
Pritožnik pravilno navaja, da je kasnejši kazenski postopek dopusten, če ne izhaja iz identičnih ali bistveno enakih dejstev kot predhodni prekrškovni postopek, vendar je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da so v opisu očitanega kaznivega dejanja okoliščine, ki se bistveno razlikujejo od okoliščin, na podlagi katerih je bil obdolžencu izdan plačilni nalog za prekršek po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se obdolžencu v tem postopku očita identično prepovedano ravnanje (žaljenje, grožnje ter ogrožanje navedenih policistov), ki ga v bistvenem tvorijo enaka dejstva.
Nadaljnje grožnje, navedene v opisu kaznivega dejanja, ki sicer niso vključene v opis prekrška, in sicer, da jih bo našel, ko bodo v civilu in z njimi fizično obračunal, da nima pištole, da pa bi jih vse pobil, če bi jo imel in da si bo pridobil pištolo in jih vse postrelil, ne pomenijo, da gre za v bistvenem drugačna dejstva, zaradi katerih uvedeni kazenski postopek ne bi pomenil kršitve načela ne bis in idem, kot je pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče.
Podobno velja tudi v obravnavanem primeru, kjer sicer drži, da opis kaznivega dejanja vsebuje še grožnje s pištolo, vendar so grožnje vsebovane že v opisu prekrška, zato kriminalna količina oziroma dejstva, ki so podlaga za kazenski pregon niso v bistvenem drugačna od podlage za prekrškovni postopek, zato kazenski postopek, kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, ni dopusten.
Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da je večino groženj obdolženec izrekel po izdaji plačilnega naloga, je brezuspešno, saj pritožnik ne navede, katere od groženj naj bi obdolženec izrekel po izdaji plačilnega naloga in pritožbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Takšna zatrjevana okoliščina niti ne vpliva na zaključek izpodbijanega sklepa, da očitek obdolžencu temelji na enotnem, kontinuiranem dogajanju, saj tako opis kaznivega dejanja kot prekrška vsebujeta opis groženj kot bistveno enako okoliščino, in zato niti ni odločilno, kdaj je bil izdan plačilni nalog.
vročitev plačilnega naloga - vročanje po ZUP - vročanje v poštni predal
Določba tretjega odstavka 87. člena ZUP je jasna. Le v primeru, da sporočila ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku ali na vratih stanovanja, lahko vročevalec pisanje pusti v poštnem predalu. Kljub spremembi ovojnic je torej način vročanja po pravilih ZUP ostal enak.
zastopanje v postopku o prekršku - tuj odvetnik - vpis v imenik odvetnikov
Odvetniki iz držav članic Evropske unije lahko zastopajo stranke pred slovenskimi sodišči, vendar morajo biti pred tem vpisani v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, oziroma če pred opravljanjem samo posameznih storitev obvestijo Odvetniško zbornico Slovenije, da nameravajo opravljati posamezne odvetniške storitve.
osna obremenitev vozil na javnih cestah - skupna masa vozila - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog
Izhodišče presoje je, da gre za prevoz v imenu in na račun pravne osebe, zato je ona tista, ki mora storiti vse potrebno, da zagotovi, da do kršitve predpisov ne bo prišlo. Kakšne ukrepe mora pri tem sprejeti, je odvisno od konkretnih okoliščin. Prekrškovni organ je v svoji odločbi obrazloženo ugotovil, da neposredni storilec kot tuji državljan očitno ni razumel navodil in pravilnikov, za katere je podpisal potrdilo o seznanjenosti z njimi. Pritožnica z zahtevo za sodno varstvo ni vzbudila dvomov v dejanske zaključke prekrškovnega organa, saj je zgolj ponavljala svoje navedbe, da je voznika seznanila s pravilnim ravnanjem in da bi voznik, če je že prišel delat v Slovenijo, moral razumeti slovenski jezik. Delodajalec, ki zaposluje tuje delavce, se ne more sklicevati na to, da bi delavec moral razumeti slovenski jezik, ampak mora sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da vsak delavec razume svoje delovne obveznosti. Ker torej pritožnica ni izkazala niti, da bi svojega voznika na ustrezen način dejansko in ne samo formalno seznanila s pravilnim postopanjem, je že iz tega razloga odločitev, da je pravna oseba za očitani prekršek odgovorna, pravilna.
prepoved vožnje motornega vozila - prepoved nadaljnje vožnje
Glede na očitno razliko med izvršitvenimi oblikami v določbah devetega odstavka člena 27 ZPrCP, ki določa sankcije za protipredpisna ravnanja v primeru neupoštevanja pravil brez predhodne zaznave prekrška in po določbi desetega odstavka člena 101 ZPrCP ter desetem odstavku člena 56 ZVoz-1, ki so določbe, ki po storjenem prekršku storilcu nalagajo oz. prepovedujejo določena ravnanja, in ko gre v takih primerih brez dvoma za drugačno (težjo) kriminalno količino, torej ne vzdrži teza pritožbe o tem, da gre v obravnavanem primeru za stek in da bi se obdolženec kvečjemu lahko sankcioniral zaradi istih izvršitvenih oblik le po določbi devetega odstavka člena 27 ZPrCP, zaradi česar tudi ni podana kršitev zakona.
prejšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu - pravnomočnost plačilnega predloga
Pritožbene navedbe, ki pa se nanašajo na zatrjevane pomote pri vročanju citiranega PN z dne dne 21. 12. 2021 pa so glede na prej povzeti potek odločanja prvostopnega sodišča v zadevi opr. št. ZSV 97/2022 z dne 25. 2. 2022 nerelevantne, kajti v navedeni prekrškovni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, saj je citirani PN PP Mozirje z dne 21. 12. 2022 postal pravnomočen in izvršljiv.
Sodišču ni potrebno izvesti vseh dokazov, ki jih obramba predlaga, temveč le tista, ki so pomembna za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev v zvezi z očitki, ki so naslovljeni na obdolženca, pravnorelevantna dejstva pa se v prekrškovnem postopku ugotavljalo z izvajanjem posameznih dokazov po načelu proste presoje (člen 71 ZP-1).
zavrnitev dokaznega predloga - dokaz z zaslišanjem prič
Zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje obeh mladoletnih hčerk storilca pa je prvo sodišče zavrnilo iz razloga, da bi zaradi njune mladosti prisotnost na sodišču in podoživljanje dogodka (od katerega so minila že skoraj tri leta), na obe deklici lahko vplivalo negativno, zlasti glede njunega duševnega stanja in njunega nadaljnjega razvoja ter glede na njihove medsebojne odnose. Pritožbeno sodišče razloge za takšno zavrnitev predlaganega dokaza v celoti sprejema, saj sta bili obe deklici ob dogodku 5. 5. 2019 stari komaj 7 in 11 let, zato ni mogoče mimo v izpodbijani sodbi zapisanih razlogov, da podoživljanje tega dogodka na razvoj obeh storilčevih hčera v nobenem primeru ne bi vplivalo pozitivno.
odgovornost pravne osebe za prekršek - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka - izvedba predlaganih dokazov
Sodišče bi dejanske ugotovitve iz odločbe o prekršku moralo preverjati z izvedbo predlaganih dokazov, pri čemer ne zadošča, da te dokaze formalno izvede, ampak morajo biti dokazi po vsebini usmerjeni k razjasnitvi spornih dejstev, sicer bi bila pravica do zaslišanja prazna.
vozniško dovoljenje - potek veljavnosti - epidemija - kategorija vozila
Navedeno pomeni, da ima pritožba prav, da je ta odlok veljal tudi za obdolženca, ki mu je veljavnost vozniškega dovoljenja potekla 8. 4. 2021 za vozniško dovoljenje kategorije ″B‶, ne pa, kot je nepravilno zaključilo prvo sodišče, da se je citirani odlok nanašal samo na zavezo usposabljanja voznikov začetnikov za kategoriji A2 ali A.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa so pritožbene navedbe storilca, v katerih pojasnjuje in izpostavlja svoje osebne okoliščine, povsem nerelevantne.
zaslišanje storilca - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Prav ima pritožba, da so razlogi v izpodbijani sodbi o tem, zakaj sodišče ni zaslišalo A. A. ki je izrecno zahteval, da se ga v tem postopku zasliši, neprepričljivi.
Povedano pomeni, da se sodišče z ničemer ni opredelilo do storilčevega subjektivnega odnosa do storjenega prekrška, zato je pritožbeno sodišče zaradi izostanka razlogov o storilčevi krivdi v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Povedano pomeni, da ne drži pritožbeni očitek, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče izrekati KT za prekršek, storjen v cestnem prometu. Te stranske sankcije ni mogoče izreči takemu vozniku le v primeru, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS in le v takem primeru se takemu vozniku izreče le globa, ne pa tudi stranska sankcija 18 KT
V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba.