JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00057734
ZJRM člen 6, 6/1. ZP-1 člen 211, 211/2. Sodni red (2016) člen 107, 109, 111.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - posledica - vzročna zveza - ustavitev postopka
Izvirnik sodnega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba, lastnoročno, če je pisanje izdelano v fizični obliki, ali s svojim varnim elektronskim podpisom, če je pisanje izdelano v elektronski obliki.
Računalniški izpis dokumenta sestavljenega v elektronski obliki, ki je bil podpisan z varnim elektronskim podpisom, že sam po sebi predstavlja prepis takega dokumenta.
S tem, ko je predmetni postopek bil opravljen kot niz narokov, ki jih je izvedla strokovna sodelavka po odredbi sodnice, pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni podana.
Čeprav ni nobenega dvoma o tem, da je storilka oškodovancu izrekla besede ″Tvoja baba mi je rit kazala″, iz izpovedb oškodovanca izhaja, da občutka užaljenosti, vznemirjenosti in prizadetosti ni mogoče pripisati tem besedam.
V zvezi s pritožbeno predlagano izločitvijo sodnice, ki naj bi po mnenju storilca bila okužena z mnenjem, ki ni relevantno dogodku, pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da je predlog za izločitev sodnika mogoče podati le do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 86. člena ZP-1) in je tak predlog podan v pritožbi prepozen. Kolikor pa s takimi navedbami storilec smiselno uveljavlja kršitev pravice do poštenega postopka, ki obsega tudi upravičenje, da o obtožbi zoper njega odloča z zakonom določen in nepristranski sodnik, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz spisovnega gradiva ni mogoče zaslediti indicev, ki bi kazali na to, da je bilo postopanje razpravljajoče sodnice v predmetni zadevi pristransko oziroma, da je imela sodnica izoblikovano mnenje glede odgovornosti storilca za storjeni prekršek že pred izvedbo dokazov v predmetnem postopku. Pritožbeno sodišče zato šteje, da smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni izkazana.
ustavitev postopka o prekršku - dokazna ocena - nasprotujoči si dokazi - načelo in dubio pro reo
Iz povzete dokazne ocene ne izhaja prepričanje onkraj razumnega dvoma, zato bi sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava moralo uporabiti načelo "in dubio pro reo" in postopek ustaviti.
zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Pritožnik je tudi zgolj pavšalno predlagal zaslišanje ostalih policistov, ki so bili na kraju, saj je bilo ugotovljeno, da je vse relevantne meritve in ogled opravil policist, ki je bil zaslišan, on je tudi sestavil zapisnik. Ker so policisti na kraj prišli po nesreči, bi moral pritožnik pojasniti, v čem konkretno bi bila dodana vrednost njihovega zaslišanja, saj se kot priče zaslišujejo le osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o pomembnih okoliščinah prekrška.
Odločitev sodišča prve stopnje prvenstveno temelji na izvedeniškem mnenju. Izvedenec je opravil časovno potno analizo vseh udeleženih vozil in analizo trka ter ob upoštevanju tudi podatkov o teži in materialu klančine ter GPS sledilnika ugotovil, da je najprej prišlo do trčenja storilca v vozilo Mazda in da so šele nato sledili ostali trki. Z laičnim vztrajanjem pri svoji verziji dogodka storilec pravne relevantnosti predlaganega zaslišanja še voznikov dveh drugih vozil ni utemeljil s potrebno stopnjo verjetnosti (ni verjetno izkazal, da bo izvedba teh dokazov bistveno vplivala na ugotovitev dejanskega stanja). Neustrezna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov zato ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, prav tako pa samo zaradi tega ni bilo poseženo v storilčevo pravico do obrambe.
ZPrCP člen 30, 30/27. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
zahteva za sodno varstvo - parkiranje - avtocesta
Sodišče se tudi do dokaznega predloga za zaslišanje voznika, ki je bil neposredni storilec prekrška, ni opredelilo, čeprav je glede na trditve v zahtevi za sodno varstvo o samovoljnem ravnanju delavca zaslišanje slednjega nedvomno šteti kot relevanten dokaz. V skladu s sodno prakso sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa mora svojo odločitev, da dokaza ne bo izvedlo ustrezno obrazložiti.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 45, 45/6, 45/10, 105, 105/3, 105/3-4. ZMV-1 člen 25, 25/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniško dovoljenje - vožnja pod vplivom alkohola - izrek kazenskih točk
Ob upoštevanju, da določenega vozila, ki sicer ima karakteristike določene kategorije motornih vozil, a ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev, da bi ga bilo mogoče registrirati za uporabo v cestnem prometu, po naravi stvari neživljenjsko zahtevati, da ima voznik, ki je udeležen v cestnem prometu s takim vozilom, vozniški izpit za kategorijo motornih vozil, v katero sicer spada to vozilo glede na njegove karakteristike. Dejstvo, da bi voznik za vožnjo take vrste motornega vozila, ki bi ga bilo mogoče registrirati, moral imeti vozniško dovoljenje določene kategorije, po oceni pritožbenega sodišča pomeni zgolj kvantitativno povečanje znotraj istega neprava oz. obsega protipravnosti in je življenjsko gledano del enotne dejavnosti, ki predstavlja en sam prekršek.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - prometni znak
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti omenjeni prometni znak št. 2238 - "prenehanje vseh omejitev", niti krožišče ne razveljavljata splošnega pravila omejitvi hitrosti v naselju ter da omejitev hitrosti v naselju ni omejena samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja tj. od prometnega znaka, ki označuje začetek naselja, pa vse od prometnega znaka, ki označuje konec naselja. Prometni znak, na katerega se je skliceval storilec v zahtevi za sodno varstvo, ter križišče oziroma krožišče razveljavita namreč le omejitev hitrosti oz. tiste omejitve, ki so določene s predhodno postavljenim prometnim znakom za omejitev hitrosti vožnje, ki predstavlja specialni predpis oziroma pravilo v razmerju do splošno veljavne hitrosti omejitve vožnje v naselju, ne pa tudi za splošno omejitev hitrosti vožnje v naselju, ki je določena z zakonom.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00059322
ZPrCP člen 110, 110/2, 110/2-4, 110/2-6, 110/3, 110/4. ZPrCP-F člen 32. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1.
prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - kršitev materialnih določb zakona - sprememba materialnega predpisa
Zakonodajalec je v ZPrCP-F na novo uredil dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči.
Črtal je tretji odstavek 110. člena ZPrCP, ki je določal, da mora neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/2.
Prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB stori posameznik, ki ne ravna v skladu z odloki oz. odločitvami, ki jih Vlada RS sprejme na podlagi prvega odstavka 39. člena ZNB.
Ker je za prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB lahko kaznovan le posameznik (ne pa tudi pravna oseba oz. lokalna skupnost) in ker Odlok 174/21 določa, da preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, je v predmetni zadevi najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče storilca kot župana šteti kot osebo, ki izvaja in organizira opravljanje dela.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-33, 50, 50/5. ZP-1 člen 26, 26/6.
odmera sankcij - omilitev globe - globa v določenem znesku - slabo premoženjsko stanje - prehitevanje
Prehitevanje je definirano kot vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu in v konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi elementi navedene definicije.
Slabo premoženjsko stanje ne sodi med posebne olajševalne okoliščine in zato ne more biti podlaga za znižanje globe, ki je določena v predpisanem znesku.
ZVoz-1 člen 56, 56/10, 56/11. ZP-1 člen 156, 156-4, 163, 163/9.
prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - napačna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija
Obdolženec je namreč voznik, ki je vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko se mu je izvrševala sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, zato ne gre za prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ki sankcionira voznike, ki vozijo motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se jim izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali jim je začasno odvzeto vozniško dovoljenje.
ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/1, 3/2, 5.
ustavitev postopka o prekršku - dejanje ni prekršek - pogoj PCT - neustavnost odloka - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja
Sodišča morajo v času obravnavanja zadev po uradni dolžnosti upoštevati vse spremembe predpisov do izreka odločbe in tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, skladno z določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki določa, da, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/1, 64/2, 66, 66/2, 67, 67/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5.
ustavitev postopka o prekršku - veljavnost vozniškega dovoljenja - zamenjava vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini
Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da se je storilec dne 5. 12. 2019 vrnil v Republiko Slovenijo z začasnega bivanja v ZDA, v katere sedaj pritožbeno sodišče tudi več ne more posegati, je smel, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije uporabljati 2 leti od prijave prebivališča, zaradi česar storilec dne 6. 8. 2020 ni vozil v cestnem prometu osebnega avtomobila brez veljavnega vozniške dovoljenja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VSL00061939
ZP-1 člen 8, 192a, 192a/9. URS člen 15, 22. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 82, 82/1, 82/1-1, 82/1-2. KZ-1 člen 70a, 70b.
nadomestni zapor - prošnja za odložitev izvršitve nadomestnega zapora - odložitveni razlogi - prekinitev prestajanja nadomestnega zapora - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika - neprištevnost storilca - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - postopek o prekršku - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - duševna manjrazvitost - pogoji za ustavitev postopka - načelo sorazmernosti
Tudi z vidika ustavno zagotovljenega varstva pravic in z upoštevanjem ustavnega načela sorazmernosti je potrebno ugotoviti, da ne samo odreditev nadometnega zapora, temveč tudi njegova izvršitev glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bila sorazmeren in pravičen ukrep.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Nedvomno ima izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar te ne predstavljajo podlage, da bi sodišče sprejelo kakršnokoli drugačno odločitev glede preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj za to niti nima zakonske podlage.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055366
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2, 105, 105/5, 105/5-2.
zahteva za sodno varstvo - vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev hitrosti vožnje - uporaba tehničnih sredstev in metod - zaslišanje policista - nezakoniti dokazi - pouk o pravnih jamstvih - podpis zapisnika
Tako prekršek prekoračitve hitrosti vožnje kot tudi prekršek vožnje pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo sta bila ugotovljena z uporabo tehničnih sredstev, zaslišanje policistov pa je bilo izvedeno le glede načina uporabe tehničnih sredstev, ker je to storilec v zahtevi za sodno varstvo ter zaslišanju izrecno problematiziral.
ZP-1 člen 15, 15/1, 65, 65/3. ZMV-1 člen 39, 39/11.
zahteva za sodno varstvo - odgovorna oseba pravne osebe - direktor - dolžno nadzorstvo - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija izvršitvenega dejanja
Ker je v obravnavani zadevi povsem jasno, da je bil direktor pravne osebe tisti, ki je bil dolžan po zakonu opraviti določeno dejanje in je s tem imel "dolžno nadzorstvo" nad samim seboj, v izreku plačilnega naloga ni bilo potrebno pisati nad kom naj bi opravljal dolžno nadzorstvo, in je opis dejanja kot izhaja iz izreka plačilnega naloga za odgovorno osebo pravne osebe dovolj konkretiziran.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Nedvomno bodo za storilca z izvršitvijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nastopile določene neugodne posledice, vendar to ne predstavlja podlage, da bi lahko sodišče sprejelo drugačno odločitev in odločilo, da se kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe so nerelevantne pritiožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do storitve prekrška v času preizkusne dobe.